Avtoportret, ki ga hranijo na varnem v sefih Bibliotece Reale v Torinu, po poročanju očividcev izžareva tako umetniško moč, da so mu nekoč pripisovali celo nadnaravne sposobnosti. Konservatorje pa seveda še najbolj skrbi rjava bolezen, ki umetnino počasi razjeda. Nova raziskava je zdaj naposled razkrila najverjetnejšega krivca, kar bi seveda lahko pomagalo pri reševanju slike.

Rezultati raziskave, ki jo je vodila Guadalupe Piñar z dunajske univerze (Universität für Bodenkultur), so bili objavljeni v decembrski številki Okoljskih mikrobioloških poročil. Znanstveniki pišejo, da zaradi "nekulturabilnosti mikroorganizmov, ki živijo na portretu", do zdaj ni bilo mogoče čisto natančno določiti vrste glivice, ki povzroča rjave lise. Ker pa so po zaslugi novih tehnologij elektronskega mikroskopiranja zdaj vzorec lahko vzeli na neinvaziven način, so uspeli identificirati glivo Eurotium halophilicum.

Počakati na naprednejše tehnike ali ukrepati takoj?
Revija Discover je na to temo poročala, da "restavratorji iz teh podatkov razbirajo mešana sporočila: raziskava jih po eni strani napeljuje k čakanju na razvoj naprednejših tehnologij - če bi njihovi predhodniki leta 1987 dosegli svoje, bi bila risba prepojena z etilenskim oksidom - in k takojšnjemu ukrepanju s tehnologijo, ki je na razpolago zdaj". Drugače povedano: vedeti, kaj povzroča rjave lise, je eno, skleniti, kako ukrepati, pa nekaj povsem drugega.

Kdaj se je propad začel?
Ekipa univerze BOKU je na podlagi arhivskih fotografij ugotovila, da so "na robovih lista že leta 1952 jasno vidne spremembe v obliki rdeče-rjavih pik mikrobnega izvora", čeprav so se zares razširile šele več let pozneje. Med drugo svetovno vojno je bila risba skrita, da je v roke ne bi dobili nacisti; poročilo ne omenja, ali so imeli pogoji hranjenja v tem obdobju kakšno vlogo na poznejše širjenje plesni.