Drugo
(9)
Smola in platno, ki so ju uporabljali pri pogrebnem zavijanju analizirane mumije, datirata v čas med 3350 in 4500 pr. n. št. Foto: EPA
Pod drobnogled so vzeli delce platna iz najstarejših odkritih mumij. Foto: EPA

Dodaj v

Postopek mumificiranja je še starejši, kot smo mislili

Analizirali mumije iz najzgodnejših odkritih grobnic
15. avgust 2014 ob 11:12,
zadnji poseg: 15. avgust 2014 ob 12:26
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Nova študija je pokazala, da so ljudje postopek mumificiranja uporabljali že približno 1000 let prej, kot smo mislili do zdaj.

Smola in platno, ki so ju uporabljali pri pogrebnem zavijanju, datirata v čas med 3350 in 4500 pr. n. št., ugotavlja študija, ki jo je objavil časnik PLOS ONE.

Z novo znanstveno analizo so preučili nekatere razstavne predmete iz egipčanske zgodovine, ki jih hranijo v različnih britanskih muzejih, in ugotovili, da so že takrat ljudje uporabljali podobno tehniko in pripomočke za povijanje, ki so sicer značilni za mumije. Zgodovinarji so bili do pred kratkim prepričani, da se je ta egipčanska praksa začela okoli leta 2500 pr. n. št.

Soavtor študije Thomas Higham z Univerze v Oxfordu je povedal, da to odkritje daje raziskovalcem možnost, da v zbirkah, ki so shranjene v muzejih, odkrijejo nove informacije o bogati arheološki preteklosti.

S kemijsko analizo so raziskovalci lahko identificirali naravne materiale, kot sta rastlinsko olje in živalska mast, ki so ju včasih uporabljali pri mumificiranju. Našli so tudi sledi smole iglavca, voska, rastlinskega lepila in sladkorja.

V študiji so prav tako zapisali, da so ti materiali vsebovali antibakterijska sredstva, ki so jih okoli 3000 let pozneje uporabljali pri egipčanskem balzamiranju faraonov.

Iz zibelke egipčanske civilizacije
Raziskovalci so do izsledkov prišli po desetletnih raziskavah, ki so jih opravili na Univerzi v Oxfordu, Yorku in Macquarieju. Platneni delci, ki so jih proučevali, izvirajo iz najzgodnejših odkritih grobnic, ki so na starih egipčanskih pokopališčih v Mostageddi v egipčanski pokrajini Badari.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
cairns
# 16.08.2014 ob 18:45
Postopek mumificiranja je še starejši, kot smo mislili

Naši predniki so imeli očitno ogromno znanja ki pa je bilo izbrisano ko sta se po Evropi, severni Arfiki in Bližnjem vzhodu razširili dve monoteistični religiji. Islam in krščanstvo sta skoraj uničila vse znanje predkrščanske in predislamske dobe. Svet je že z uničenjem knjižnice v Aleksandriji izgubil ogromno.
20657
# 15.08.2014 ob 12:32
Katere nove metode kemijske analize so jim omogočile odkritje pa preberite v članku.
Lipoglav
# 15.08.2014 ob 17:34
Me zanima v katero obdobje so pred tem datirali preverjene mumije. Nepredstavljivo je se zmotiti za 1000 let. Ves ta čas pa je civilizacija amstinirala al kaj? Povsem verjetno je, da je Egipčanska civilizacija starejša, s takšno znanstveno altrnativo bojo to morda dokazali.
Če dodam k piskerčku še dejstvo, da po celem svetu odkrivajo potoplejna mesta. Takšni materjalni dokazi v trenutku spodbijejo trenutno datiranje pričetka civilizacij.
Navadvip
# 15.08.2014 ob 21:06
zopet... vse gra samo v eno smer.... starejše, sterejše... morajo pa paziti kaj objavljajo... če je starost mlo previsoka.... adijo kariera
bela vrana
# 17.08.2014 ob 11:25
Ne vem zakaj je povezava do novice v obeh komentarjih izginila.

tretji poskus:

http://www.telesurtv.net/english/news/Lo
st-Mayan-City-Found-in-Mexican-Jungle-20140816-0047.html
bela vrana
# 17.08.2014 ob 11:19
Še link, :-)

Perk
# 20.08.2014 ob 19:33
The Chinchorro mummies are mummified remains of individuals from the South American Chinchorro culture, found in what is now northern Chile and southern Peru. They are the oldest examples of artificially mummified human remains, becoming popular by up to two thousand years before the Egyptian mummies. To put this in perspective, the earliest mummy that has been found in Egypt dated around 3000 BC,[1] while the oldest mummy recovered from the Atacama Desert is dated around 7020 BC.[2]
vir: wikipedia
nimivseeno1
# 16.08.2014 ob 12:00
če je starost mlo previsoka.... adijo kariera

Točno to se je zgodilo z gospo dr. arheologije, ki je mislim da Puma Punku z več metodami določila starost okoli 18.000 let, medtem, ko hipoteza govori drugače.

Njena kariera se je zaključila.
nimivseeno1
# 15.08.2014 ob 15:21
Seveda je vprašanje erozije vode pri Sfingi. Mislim, da so se še enkrat zmotili za nekaj tisoč let.

Dr. Robert Schoch

Starost artefaktov je problem, če se oklepamo stare hipoteze kot pijanec plota.
Dejstva govorijo drugače:

Klaus Dona
Kazalo