Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3,8 od 23 glasov Ocenite to novico!
Škofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič, je kot najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku edinstvena priča srednjeveško-baročne dramatizacije in tedanjega knjižnega jezika. Foto: BoBo
Škofjeloški pasijon
Gre za enega zadnjih ostankov srednjeveških spokorniških procesij v Evropi. Ker se je izvajal še v dobi baroka, je prevzel baročne uprizoritvene značilnosti. Spada med kulturne bisere slovenskega prostora, pomemben pa je tudi v evropskem folklorno-dramskem kontekstu, saj predstavlja najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Foto: BoBo
Pasijon med drugim pomeni tudi največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji. Foto: BoBo

Dodaj v

 

Prva postaja za uvrstitev Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam

Škofjeloški pasijon se pripravlja na kandidaturo
7. maj 2012 ob 14:06
Škofja Loka - MMC RTV SLO/STA

Občina Škofja Loka v sodelovanju z ministrstvom in Slovenskim etnografskim muzejem pripravlja odlok, s katerim bi Škofjeloški pasijon razglasili za živo mojstrovino državnega pomena.

Odlok, ki je novost v slovenskem prostoru, je potreben, da bi s pasijonom marca prihodnje leto lahko kandidirali za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Z željo po uvrstitvi Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine škofjeloška občina skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v Sloveniji orje ledino na tem področju. Kot je pojasnila Andreja Megušar Ravnihar z občine, so ob preučitvi postopkov kandidature za Unescov seznam ugotovili, da mora biti kandidat najprej ustrezno priznan na državni ravni.

Prvi tovrsten projekt
Vzpostavili so komunikacijo z državo, kjer se je izkazalo, da je Slovenija na tem področju šibka in da do zdaj za tovrstno priznanje ni prijavila še nobenega projekta. Zato je bila priprava odloka tudi za ministrstvo poseben izziv. Slovenija se je po oceni Megušar Ravniharjeve na tem področju vendarle zbudila in pred letom dni pristopila k pripravi vsega potrebnega za nominacijo Škofjeloškega pasijona za Unescov seznam.

Tako so skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem kot koordinatorjem za varstvo žive kulturne dediščine pripravili odlok o razglasitvi Škofjeloškega pasijona za živo mojstrovino državnega pomena. V Sloveniji do zdaj tovrstnega naziva za kandidaturo na Unescov seznam niso podeljevali, zato so predlog odloka, ki so ga zdaj poslali v javno obravnavo, oblikovali s skupnimi močmi.

V osnutku odloka so zapisali, da se živa mojstrovina razglasi z namenom, da se zagotovita njena javna dostopnost in njeno prenašanje iz roda v rod. Predlog naj bi še dodatno izdelali s pomočjo javne razgrnitve, v kateri lahko do 15. maja občani posredujejo svoje pripombe. Nato pa naj bi predlog odloka obravnavala vlada.

Škofjeloška občina medtem neodvisno od postopka na državni ravni pripravlja tudi vso drugo potrebno dokumentacijo za kandidiranje Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kandidature se vlagajo enkrat letno, in sicer marca. Če bo državni odlok, ki je obvezna priloga kandidaturi, pravočasno sprejet, bo kandidatura vložena že prihodnjo pomlad.

Tradicija, ki sega na začetek 18. stoletja
Kot pojasnjujejo v utemeljitvi razglasitve Škofjeloškega pasijona za živo mojstrovino državnega pomena, pasijonska procesija v Škofji Loki spada med najstarejše kontinuirane uprizorjene gledališke igre v Sloveniji. Po ohranjeni pisni predlogi se je pasijonska procesija z vmesnimi prekinitvami izvajala v velikonočnem času od leta 1713 dalje do ukinitve v času jožefinskih reform.

Naslednji pasijon čez tri leta
V 20. stoletju je bila uprizoritev oživljena leta 1936 in nato ponovno leta 1999. Nazadnje je bil uprizorjen leta 2009, naslednja ponovitev pa bo zaradi zahtevnosti izvedbe leta 2015. Trinajst prizorov Škofjeloškega pasijona, ki ga je med letoma 1715 in 1727 kot najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku zapisal Lovrenc Marušič - pater Romuald, v srednjeveškem jedru Škofje Loke uprizori med 600 in 700 igralcev.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
cheyenne
# 07.05.2012 ob 16:56
ta z metelkovo je zelo dobra ideja, glede na to da večina tipov ki se tam zadržuje res močno spominja na jezusa kristusa!
travnar
# 07.05.2012 ob 18:17
Upam da jim bo uspelo !
soncek-zlat
# 08.05.2012 ob 01:28
Ta z metelkovo je zelo dobra ideja, glede na to da večina tipov ki se tam zadržuje res močno spominja na Jezusa Kristusa!

Ja, marsikdo tam trpi kot Kristus.droge so huda stvar!
sosed_lastnik
# 07.05.2012 ob 22:30
@polzaliva
Za Poncija Pilata se že ve, da bo imel plešo ...
delfino_
# 07.05.2012 ob 19:33
Vse lepo in prav, sam ne vem zakaj se država konkretneje ne loteva projektov zavarovanja slovenske dediščine pod Unescom. Nobene konkretne kulturne znamenitosti nimamo priznane kot ''world heritage site'', samo Škocjanske jame imamo, pa še to kot naravno znamenitost, le-ta pa je bila vpisana še za časa bivše Jugoslavije. Koliščarjev pa niti ne vzamem v obzir. Ne vem zakaj ne sprožijo postopkov za priznanje krajev kot so Triglavski narodni park, bolnica Franja, stara mesta kot so Piran in Ptuj, pa Kras ima svoje posebnosti itd... Vse to prinaša večjo razpoznavnost, kar deluje spodbudno za turizem in ekonomijo nasploh.
uiophjk
# 07.05.2012 ob 17:18
Sicer bi bilo super, če bi jim uspelo. Ampak vseeno ne vem, kako bodo konkurirali npr. pasionu v Oberammergauu, ki ima še nekoliko daljšo tradicijo.
snezinkica
# 09.05.2012 ob 12:21
@soncek-zlat ... več je takih, ki uživajo droge med politično in kulturno elito kot pa na metelkovi
cheyenne
# 07.05.2012 ob 18:48
uiophjk, oberramergauski pasijon je veliko bolj poznan in obiskan, amak ima pa škofjeloški eno veliko prednost-v oberramergau se celotna predstava odvije v grdemu, posebej za ta namen zgrajenemu teatru, v škofji loki pa se predstava dogaja na lepih ulicah starega mestnega jedra.
cheyenne
# 07.05.2012 ob 20:01
za franjo, kras in fužinske planine so postopki bili sproženi že pred leti, ampak so vse te zadeve ostale na ti. "poskusni" unescovi listi, verjetno zato ker so bile tudi prezentacije z naše strani precej šlampaste...zdej je od tega minilo že tok časa, da verjetno z registracijami ne bo nič! lahko pa držimo pesti za idrijo, ki se bo mislim da čez dva meseca še tretjič (in tudi zadnjič) skušala vpisat na seznam dediščine! pa če mamo na seznamu že vpisani tisti dve koliščarski najdišči, bi se lahko vsaj malo znajdli in skušali od tega kaj iztržiti, npr. tako da bi postavili repliko koliščarskega naselja kot jih imajo že v švici.
Ejnštajn
# 07.05.2012 ob 17:38
Javno prikazovanje mučenja je kulturna dediščina? Lepa smo mi to kultura.
polzaliva
# 07.05.2012 ob 20:10
Ideja. Lahko bi ga uprizorili na Metelkovi. Gre za 12 postaj iz Pozitivne Slovenije (imena kasneje). Torej gre tudi za mednarodni projekt. Vsebina bo nekoliko spremenjena. Poudarek bo na ovajanju gospoda Jezusa Kristusa. Vprašanje je le, kakšne brke bo nosil Bog.
polzaliva
# 07.05.2012 ob 14:27
Ideja. Lahko bi ga uprizorili na Metelkovi. Posamezne vloge razdelam kasneje.

Op. Ideja je zaščitena in registrirana.
Kazalo