Premier Šarec po njegovem razume procese v kulturi, proračun se bo prihodnje leto zvišal za od 20 do 30 milijonov, predsedniki strokovnih komisij bodo najverjetneje morali bolje razložiti odločitve javnosti, napovedal pa je tudi odločnejše omejevanje sovražnega govora.

Diplomirani igralec na čelu vlade
Kritiki razmer v kulturi so v prejšnjih mandatih opozarjali, da sta za proračunsko podhranjenost kriva predvsem predsednik vlade in minister za finance. Ali bo zdaj kaj drugače, ko vlado vodi predsednik, ki je diplomirani igralec? Ali je opaziti večjo naklonjenost do kulture? Je, seveda je, je dejal minister Prešiček. Premier razume procese v kulturi, vendar mora gledati na razmere v državi kot celoti.

Umetniški potencial na naših tleh
Potem ko se je minister podrobneje seznanil s položajem, ocenjuje, da je umetniški potencial v Sloveniji na visoki ravni, težava pa je, da kulturniki včasih delajo v nemogočih razmerah.
Infrastruktura je stara, včasih celo nevarna, ljubljanska Drama kliče po prenovi. Pri samozaposlenih so še posebno žgoč problem bolniška nadomestila, saj morajo biti zaradi bolezni odsotni 30 dni, to je mesec in pol, da so upravičeni do dnevnega nadomestila v višini 21 evrov. Samozaposleni pa so že tako v težkem položaju, zato si sploh ne morejo privoščiti, da bi zboleli.

Pri urejanju položaja samozaposlenih in nevladnega sektorja bo ministru v pomoč nekdanja predsednica društva samozaposlenih in nevladnih organizacij Asociacija Jadranka Plut, ki jo je minister sprejel med ožje sodelavce. Med najtršimi orehi celotnega mandata bo verjetno prenova medijske zakonodaje, ki ne ustreza digitalni dobi. Pri tem bo odločilno delovanje državnega sekretarja Vojka Stoparja, ki je na tem položaju med drugim prav zaradi svojega poznavanja medijev. Drugi državni sekretar, nekdanji poslanec Jan Škoberne, na področju kulture nima večjih izkušenj. Bo pa ministru v pomoč pri iskanju podpore zakonom v državnem zboru.

Novi pravilnik o strokovnih komisijah
Ena prvih ministrovih potez je novi pravilnik o strokovnih komisijah. Rezultati razpisov so vzbudili močne odzive, saj javnost ni mogla razumeti, da so bili nekateri uveljavljeni ustvarjalci in zavodi izpuščeni. Tudi minister sam pravi, da so bile nekatere odločitve v preteklosti nerazumne. Po novem bodo komisije bolj raznovrstne, sestavljene bodo iz petih članov, ki bodo izvolili predsednika. V njih bodo predstavniki samozaposlenih in nevladnih organizacij, javnih zavodov, akademske sfere, en član pa bo moral prihajati z območja zunaj Ljubljane. Predsedniki komisij bodo verjetno tudi morali biti na voljo za pojasnila vsem, ki ne bodo razumeli, zakaj se niso uvrstili v razpise.

Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture
Med večjimi projekti so pripravili razpis Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, v okviru katerega je nekaj več kot devet milijonov evrov namenjenih povezovanju znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva. V prihajajočem letu bo eden prvih večjih zakonov, ki bodo vloženi v državni zbor, zakon o kulturnem evru. Sprejemal se je v prejšnjem mandatu državnega zbora in je težko pričakovan zaradi kritičnega položaja kulturne dediščine in infrastrukture.

Vprašanji NPK-ja in proračuna
Za ministrom za kulturo so prvi meseci, ki so pokazali grobe obrise njegovega delovanja. Večjih kritik javnosti še ni bilo. Prvi večji preizkus bo novi Nacionalni program za kulturo, še prej pa pogajalska moč pri višanju proračuna.