Drugo
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 52 glasov Ocenite to novico!
Idrija
Izkoriščanje živosrebrne rude je v Idriji prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1493, rudnik pa je bil ena izmed 'vstopnih točk' v mednarodno živosrebrno pot, ki je predvsem od sredine 16. stoletja segla vse do Amerike. Foto: MMC RTV SLO
Rudnik, Idrija
Leta 1554 so v Idriji odkrili tehniko amalgamacije, s katero so iz nečiste rude pridobivali zlato in srebro. Povpraševanje po živem srebru, potrebnem za izvedbo tega procesa, se je tedaj skokovito povečalo in obenem spodbudilo razvoj tehnologije pridobivanja in možnosti uporabe živega srebra. Foto: BoBo
Podoba Slovenije: Vedute Slovenije v 17. in 18. stoletju
Živosrebrni rudnik v Idriji je eden najstarejših in tudi največjih rudnikov živega srebra v Evropi. V petstoletni zgodovini delovanja je bil idrijski rudnik vedno med vodilnimi ne le po količini izkopane rude, ampak tudi v tehnološkem pogledu. Na sliki: Idrijski rudnik, kot ga je leta 1770 narisal Jožef Mrak. Foto: Založba Viharnik
Rudnik, Idrija
Rudnik je sredi 18. stoletja vstopil v dobo velikega tehnološkega napredka in še dolgo ostal eden najpomembnejših avstrijskih gospodarskih obratov. Še konec 19. stoletja je ustvarjal okoli tretjino dobička vseh avstrijskih rudniških obratov, vrhunec proizvodnje pa dosegel leta 1913. Foto: BoBo
Idrija, rudnik
Tehniška dediščina v Idriji je razglašena tudi za spomenik državnega pomena. Foto: BoBo
VIDEO
Idrijska rudišča na prest...

Dodaj v

Rudnik živega srebra Idrija zapisan na Unescov seznam

Žiga Turk: To je velika pridobitev za Slovenijo
30. junij 2012 ob 15:36
Sankt Peterburg - MMC RTV SLO/STA

Dolgoletna prizadevanja so končno doživela srečen epilog. Unescov odbor za svetovno dediščino je v Sankt Peterburgu potrdil vpis rudišč Idrije in Almadena v Španiji na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

36. zasedanja v Sankt Peterburgu se je poleg idrijskega župana Bojana Severja in podžupana Bojana Režuna udeležila tudi slovenska veleposlanica v Rusiji Ada Filip Slivnik, ki se je zahvalila odboru za pomembno odločitev in izrazila prepričanje, da je "izjemno bogata tehniška dediščina, ki jo danes vpisujemo na seznam, pomembna za mednarodno skupnost".

Župan Sever vidi v Unescovi odločitvi priznanje univerzalnih vrednot rudarskemu mestu, ne samo na področju rudarstva, ampak tudi sociale, čipk in vsega, kar se je dogajalo v 500 letih rudarjenja. Vključitev nominacije Idrije na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine razume tudi kot priznanje, da je "delo človeških rok - ne le to, kar je ustvarila narava - v petsto letih rudarjenja ustvarilo pomemben dosežek za ves svet".

"Vpis je le začetna točka, za ohranitev je treba še veliko narediti"
Na novico se je odzval tudi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, ki pravi, da je to velika pridobitev za Slovenijo, še bolj pa za Idrijo. Po Turkovih besedah je vključitev nominacije na Unescov seznam "pomembno priznanje, ki bo pripomoglo k dejanski zaščiti in vrednotenju edinstvenega primera industrijske arheologije ter ohranjanju spomina na dejavnost, ki je bila stoletja bistvenega pomena za Idrijo in okolico". V Idriji se je namreč tehnologija razvijala na osnovi sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, od tam pa so prišli tudi številni izumi s področja rudarstva, je dodal.

Vpis na Unescov seznam seveda ni končni cilj, poudarja minister Turk, ampak šele začetna točka, "kajti še marsikaj moramo narediti, da ohranimo dediščino živega srebra za prihodnje rodove in da privabimo več obiskovalcev, skratka da postane Idrija privlačen turistični kraj v prid kulturni dediščini, pa tudi v splošno korist celotne regije".

Ustanovili smo javni zavod Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, nadaljuje minister in dodaja, da mora zdaj ta zavod zaživeti, da bo v sodelovanju z občino in drugimi krajevnimi dejavniki, pa tudi z ministrstvi, pristojnimi za gospodarstvo, zdravje in okolje, skrbel za vzdrževanje in predstavitev idrijskega rudnika. "Zavedamo se namreč, da moramo rudnik ohraniti predvsem zase kot svojo kulturno dediščino in da je vpis na Unescov seznam samo zelo pomembna dodana vrednost," je v izjavi za javnost med drugim zapisal minister. Ob nadaljevanju vrednotenja lastne kulturne dediščine na mednarodni ravni pa bo naslednja naloga ministrstva mednarodno priznanje arhitekta Jožeta Plečnika.

Dodatna spodbuda za pripravo novih predlogov
Vpis je pozdravil tudi poslanec SD-ja in član Slovenske nacionalne komisije za Unesco Samo Bevk, ki je v izjavi za javnost zapisal, da nam je po dolgoletnih prizadevanjih končno uspel velik met. Meni, da je vpis Idrije na seznam izjemen dosežek spomeniškovarstvene stroke ter kulturne politike pri promociji kulturne in naravoslovne dediščine Slovenije, obenem pa dodatna spodbuda za stroko in državo, da pripravita nove predloge ne samo s področja kulturnih in naravnih znamenitosti, temveč tudi s področja nesnovne oziroma žive kulturne dediščine.

Šestletna prizadevanja za vpis
Skupna nominacija Slovenije in Španije se je osredotočala na tehniško dediščino, povezano z rudišči v Idriji in Almadenu, kjer sta bila aktivna največja rudnika živega srebra v svetovnem merilu in ki najbolj reprezentativno predstavljata pomen rudarstva in z živim srebrom povezanih tehnologij ter industrij.

Prizadevanja za vpis tega spomenika državnega pomena na Unescov seznam so dejavno potekala od leta 2006. Pobudo je dala občina Idrija, formalno pa je postopke koordiniranja prevzel direktorat za kulturno dediščino na nekdanjem ministrstvu za kulturo in zdaj na ministrstvu za izobraževanje, šolstvo, kulturo in šport. V šestih letih je nominacija prešla različne organizacijske in vsebinske faze, sprva v sklopu serijske nominacije v povezavi z medcelinsko potjo Camino Real, v kateri je sodeloval tudi Peru s Huancavelico. Vmes so na vpis upali v serijski nominaciji tehnične dediščine živega srebra v povezavi s srebrom, v kateri je poleg Almadena in Idrije sodelovalo še mehiško rudarsko mesto San Luis Potosi, vendar nominacija na zasedanjih v Sevilli in Brasilii ni prejela zadostne podpore za vpis.

Februarja lani je bil po izstopu Mehike na Unescovem Centru za svetovno dediščino v Parizu predan nov dosje nominacije, ki se je v primerjavi s prejšnjimi osredotočil na živo srebro - tehnološke in industrijske postopke, ki so vplivali na oblikovanje kultur, gospodarstev in družbenih sprememb.

Dediščina obeh rudnikov tudi v specifičnih kulturnih izrazih
Kot so poudarjali pripravljavci nominacije, je dediščina dveh največjih svetovnih rudnikov živega srebra vidna v vrsti materialnih dokazov, prav tako se pojavlja v specifičnih kulturnih izrazih, znanju in tradiciji, ki se je v Almadenu in Idriji ohranila vse do danes. Pomemben vidik predstavljajo raziskovalne dejavnosti, ki so povezane z živim srebrom tudi po uveljavitvi popolne prepovedi uporabe te rude v državah EU-ja in se osredotočajo na implementacijo konvencije o živem srebru in njenih strategij za zmanjšanje vplivov na okolje in zdravje ljudi.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo