Udeleženci posveta, ki je v organizaciji oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Mestne občine Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož pred kratkim potekal na ptujskem gradu, so se strinjali, da je dominikanski samostan eden najpomembnejših spomenikov beraških redov v Srednji Evropi, kar najnovejše raziskave še dodatno potrjujejo.
Kompleks je poln odprtih ran
Zato je toliko bolj pomembno, da se ustrezno poskrbi zanj, tudi po koncu prve faze obnove, ki zajema obnovo cerkvene ladje za potrebe kongresno-kulturne dvorane. "Cel kompleks, v katerega se je začelo posegati s prenovitvenimi posegi in raziskovalnimi sondažami, je zdaj odprt. Tu je polno odprtih ran in skrbi nas, ali bo naša družba imela dovolj denarja, da te rane tudi zapre," je povedala umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenečki.
Udeleženci posveta so zato pozvali pristojne, naj zagotovijo finančna sredstva za končanje prenovitvenih del vsaj do tiste stopnje, da bo zagotovljeno preživetje spomenika brez materialne škode. Pričakujejo še, da bodo za nadaljnja prenovitvena dela izbrani postopki, ki ne bodo krnili vrednosti spomenika.
Številni so namreč izrazili razočaranje nad novo ureditvijo nekdanje cerkvene ladje. "V cerkveno prostornino, ki je po svojem videzu baročna, v enem delu pa gotska, se je zdaj vstavila velika betonska tribuna z dodatnim kovinskim stopniščem," je pojasnila Ciglenečki. "Spomenik je izjemno pomemben in odločitve, ki se sprejemajo s konservatorskega vidika, bi morale biti zelo pretehtane," je dodala.
Arheološke zbirke preselili v depoje
Udeleženci so razpravljali tudi o ukinitvi arheoloških zbirk, ki so od leta 1928 pa vse do leta 2011 domovale v dominikanskem samostanu, ob začetku obnove pa so jih morali odstraniti. S selitvijo dragocenega arheološkega gradiva v depoje je mesto Ptuj prikrajšano za pomembne priče o svoji preteklosti, je povedala Ciglenečki.
Zato strokovnjaki pozivajo pristojne, naj po umiku gradbenih ekip zagotovijo vsaj minimalno javno dostopnost spomenika. Prav tako pričakujejo, da bosta Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in njegov ustanovitelj Mestna občina Ptuj v najkrajšem času omogočila ponovno postavitev arheoloških zbirk. "Nezmožnost seznanjanja s tako pomembnim delom ptujske zgodovine pomeni tudi bistvene spremembe v kulturi spomina in identiteti mesta," je dodala Ciglenečki.

Odprtje še letos, druga faza obnove po pridobitvi sredstev
Zaključek prve faze obnove samostana se je časovno že nekajkrat zavlekel dlje od predvidenega. Na Mestni občini Ptuj trenutno načrtujejo pridobitev uporabnega dovoljenja v prvi polovici julija letos, slavnostno odprtje pa je predvideno v drugi polovici tega leta.
Trenutna predvidena končna vrednost investicije je 4,2 milijona evrov. "Nadaljevanje obnove z drugo fazo bomo izvedli po pridobitvi sredstev," so pojasnili na občini in dodali, da so se s tem namenom prijavili na 6. javni poziv za sofinanciranje regionalnih razvojnih programov. Druga faza med drugim zajema zunanjo ureditev ter zamenjavo stavbnega pohištva in strešne konstrukcije, ki bo omogočala izrabo mansarde kot razstaviščnega prostora muzeja.