Drugo
Bolnica Franja
Po kulturnem programu, ki ga je na parkirišču pred vhodom v sotesko Pasice spremljalo kakih 1500 ljudi, so se obiskovalci odpravili na ogled prenovljene bolnice Franja. Foto: MMC RTV SLO
       In ta rod je znal reči ne, ko so ga silili tja, kamor ni spadal. Ta rod je bil solidaren, ko je bilo težko. Solidarnost je vedno umikala in brisala prepire, nestrpnosti, zavisti in razdvojenosti. Prav je, da bi bilo tako tudi danes.       
 Iz slavnostnega govora Majde Širca
Partizanska bolnica Franja
Posegi za povrnitev stanja pred povodnijo so zajeli sanacijo in obnovo dveh poškodovanih barak, rekonstrukcijo enajstih uničenih barak in drugih objektov, restavriranje 30 močno in 80 manj poškodovanih muzealij ter pridobivanje oz. rekonstrukcijo okoli 650 preostalih muzealij in kosov inventarja. Foto: Mestni muzej Idrija
Prvo barako v soteski Pasice v Dolenjih Novakih so postavili decembra 1943. Ustanovitelj in prvi graditelj bolnišnice je bil dr. Viktor Volčjak. Bolnišnica je bila razdeljena v več manjših oddelkov v ožji in širši okolici, med delovanjem se je v njej zdravilo okoli 1.000 borcev; v glavni postojanki se je zdravilo 522 predvsem težjih ranjencev različnih narodnosti. Foto: MMC RTV SLO
Partizansko bolnišnico Franjo so naravne nesreče doletele že večkrat. Leta 1989 je v sotesko zgrmel ogromen plaz in povzročil pravo razdejanje, saj je zasul dostopno pot in porušil prve tri od enajstih barak. Franja je bila takrat zaprta poldrugo leto. Leta 2006 pa jo je prizadel skalnat podor, ki je poškodoval poti in barake, sanacija objekta pa se je zavlekla v letošnje leto. Foto: RTV SLO
Izvirnih predmetov ne bodo več razstavljali v Franji, ampak so jim, da bi se izognili morebitni podobni nesreči, pripravili mesto v Mestnem muzeju Idrija, ki skrbi za partizansko bolnišnico. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
Obnovljena bolnišnica Franja

Dodaj v

Širca: Duh solidarnosti veje iz bolnice Franja

Slavnostno odprtje spomenika
22. maj 2010 ob 09:22,
zadnji poseg: 22. maj 2010 ob 16:56
Cerkno - MMC RTV SLO

V slavnostnem govoru ob odprtju prenovljene bolnice Franja je ministrica za kulturo Majda Širca poudarila, da je največje sporočilo bolnice solidarnost.

Prav solidarnost je po mnenju Širce tista, ki veje iz zapuščine te partizanske bolnišnice in ki jo prek nje lahko posredujemo, poleg tega pa je bila solidarnost prisotna tudi ob njeni obnovi. Ne le, da smo to kulturno dediščino zaščitili in pridobili številne znake kulturne dediščine, prav je tudi, da znamo dediščino ponuditi obiskovalcem, je med drugim poudarila ministrica za kulturo: "V času, ko se še vedno sprašujemo, kako umeščati zgodovino na spomin, je primer bolnice Franja poučen, da ne rečem vzoren. Torej tako, da jo spoštujemo, da jo negujemo, tudi s pravim načinom njenega fizičnega in tudi simbolnega varovanja".

In še dodala: "Naj si izmislimo še toliko znakov, s katerimi Slovenijo lahko bolje čutimo in ljubimo, naj nas na vsakem vogalu čaka v zasedi 'I feel Slovenia', zagotovo ni močnejšega od tistega znaka, ki ga znotraj svetovne dediščine predstavlja Unesco, in tistega, ki ga znotraj kolektivnega spomina predstavlja pogum in solidarnost našega rodu."

Rekonstukcija kot verna priča partizanskih časov
Za izjemen spomenik humanosti in spomina je bolnico Franjo označil tudi župan Cerkna Jurij Kavčič. "Za nas je to poseben dan, dan, ko smo s skupnimi močmi in sodelovanjem uspešno zaključili projekt obnove partizanske bolnice Franja," je dejal Kavčič in dodal, da sicer Franja ni več prvotna, vendar pa je kot "popolna rekonstrukcija verna priča Franji iz tistega časa". Po županovih besedah bo zaradi širšega pomena, ki presega krajevne okvire, občina Cerkno tudi v prihodnje ob strokovni podpori idrijskega Mestnega muzeja in drugih pristojnih institucij skrbela za ohranitev tega spomenika.

Usodna ujma
Partizanska bolnišnica Franja je začela delovati 23. decembra 1943, in sicer v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem, vendar pa se je prav ta težko dostopna soteska, ki je nekdaj varovala ranjene in bolne partizane, izkazala kot pogubna za stavbe nekdanje vojaške bolnice. Soteska je bila pogosto 'tarča' naravnih katastrof oziroma nesreč, najhujša pa je bila omenjena. Skoraj popolnoma uničen muzej na prostem je bil potreben temeljitih popravil, ki so se končala že decembra.

"Obnova se je začela tako rekoč takoj po nesreči. Urgentna sanacija, ki je vključevala čiščenje naplavin v soteski in ob strugah Čerinščice in Cerknice, sortiranje materiala in iskanje predmetov, se je končala novembra 2007. Sledila sta načrtovanje obnove in pridobivanje potrebnih dovoljenj (v letu 2008). Lani so se začela sanacijska dela na vodotoku in zatem gradnja barak, ki so bile dokončane decembra. Sledilo je opremljanje barak," je za MMC povedala Milojka Magajne, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, ki v Cerkljanskem muzeju poleg drugih obveznosti skrbi tudi za bolnišnico Franjo.

Verodostojna podoba prenovljenih barak
Cilj in osnovno vodilo obnove je bila verodostojna podoba Franje, s čimer se ohranijo tudi njena sporočila, je dodala Milojka Magajne. Vendar tiste predmete, ki so le preživeli povodenj, niso vrnili v barake, ampak so razstavljeni v muzejskem oddelku v Cerknem, ker v Franji trenutno nimajo možnosti, da bi jih razstavili, dodaja Magajnetova. "Izjema so deli poškodovanega rentgena, ki so zdaj vgrajeni v simbolno rekonstrukcijo rentgena."

Dodatna skrb za varnost
Stroški sanacije bolnišnice Franje - ki je po zapisih na spletni strani Mestnega muzeja Idrija dragocen pomnik humanosti in tovarištva, vrednot, ki ostajajo aktualne tudi v današnjem svetu - so znašali 2,375 milijona evrov, kar je manj od prvotno predvidenih. Poleg osrednjega dela kulturnega spomenika, katerega lastnik je Občina Cerkno, so poskrbeli tudi za trajno sanacijo poti, struge potoka in zgradili sistem zaplavne ter lovilne pregrade v zaledju.

"Veliko pozornosti je bilo posvečeno zagotovitvi varnosti tako samega spomenika kot tudi obiskovalcev, ki na tem območju živijo oz. delajo. V ta namen so bile zgrajene vodne pregrade, struga je bila poglobljena. V še večji meri kot prej je poskrbljeno za varovalne ograje," pravi višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija.

Neprecenljiv spomenik
Partizanska bolnišnica Franja je eden izmed ključnih kulturnozgodovinskih spomenikov druge svetovne vojne pri nas. Prostor zanjo je dr. Viktorju Volčjaku pokazal domačin Janez Peternelj, delovati pa je začela 23. decembra 1943 v soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem. 22. januarja 1944 je vodenje bolnišnice prevzela dr. Franja Bojc Bidovec, po kateri je bolnišnica dobila ime, in ostala s krajšimi prekinitvami upravnica do konca vojne.

Nihče ni izdal, kje je bolnišnica
Bolnišnica je bila zgrajena za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske, ki se je proti koncu leta 1943 na Primorskem in v delu Gorenjske srdito spopadala z Nemci. Dostop do bolnišnice je med vojno potekal po potoku Čerinšičica, ki teče skozi sotesko, ranjencem pa so pred prenosom do bolnišnice celo zavezovali oči. Čeprav je za obstoj bolnišnice vedelo veliko okoliških prebivalcev, ki so jo pomagali ohranjati pri življenju, je sovražnik do konca vojne ni odkril.

Do konca vojne se je v Franji zdravilo okoli 1.000 borcev, tudi tujcev. Ravno zato, ker so v Franji zdravili tudi tujce in celo pripadnike sovražnih enot, je bolnišnica obenem tudi simbol zaveze zapovedim ženevske konvencije, ki med drugim določa ravnanje z vojnimi ujetniki, in večno veljavnim humanističnim vrednotam. Med zdravljenjem v Franji je umrlo 61 borcev, ki so jih pokopali na skrivnem mestu. Za lažjo identifikacijo so umrlim položili v grob stekleničko, v kateri je bil listek z osebnimi podatki.

Kulturni spomenik velikega pomena
Po koncu druge svetovne vojne so bolnišnico Franjo spremenili v muzej, saj je bil objekt prepoznan kot zgodovinski spomenik in turistična zanimivost, dobil je znak evropske dediščine ter priznanje Ameriškega združenja letalcev-vojnih veteranov.

Prvič so partizansko bolnišnico Franjo za oglede uradno odprli že 19. maja 1946. Za kulturni spomenik je bila razglašena leta 1952, za spomenik državnega pomena leta 1999, od leta 2000 pa je vpisana na poskusni seznam svetovne dediščine pri Unescu, razmišljajo pa tudi o tem, da bi jo vpisali na Unescov seznam krajev kulturne dediščine. Njen pomen za evropsko kulturo, skupno evropsko identiteto in vrednote pa poudarja znak evropske kulturne dediščine, prejet leta 2007.

L. Š.
Prijavi napako
Komentarji
Jure_mb
# 22.05.2010 ob 10:59
Lepo! Ta spomenik veličini partizanskega upora! Upam pa, da so zadeve okoli uredili tako, da je ne bo spet odneslo. Tako je bilo preveč izgubljenega. :S
polarni123
# 22.05.2010 ob 09:49
Humanost je v teh časih potrebno najbolj poudarjati. Upam, da ne bo to zopet prostor za razne politikanske komentarje.
iztoce
# 22.05.2010 ob 09:58
Ma hec no, pač glede na to, da je pri nas zadnje čase najbolj važno koliko kaj stane! Celotne slike in koristi pa itak ne vidimo nikoli.
Ninjazbec
# 22.05.2010 ob 12:35
Jaz pa mislim, da je prav, da so postavili hiške na novo. Za tiste, ki smo to poznali prej, to res ni enako, za tiste, ki bodo prišli za nami, pa bo to vsekakor veliko boljši opomnik kot neke slike v muzeju. Vsak otrok, ki bo odšel v sotesko se bo verjetno lažje vživel v takratno dogajanje, kot samo na slikah. In to je verjetno tudi namen te obnovitve. Za tiste, ki smo imeli svojce v Franji ali celo za tiste, ki so tam bili sami, pa seveda to ni enako. Ampak še 1x bravo za ta projekt in komaj čakam, da bom lahko šla s svojimi otroki tja, da jim bom vse pokazala! Kaj vse bi lahko bilo pri nas ceneje in boljša naložba denarja je pa tako debata brez konca...
Rdeči valjar
# 22.05.2010 ob 11:45
Odlična novica! Upam, da Franja zaživi v vsej svoji lepoti in privabi množice turistov, da se podučijo o slovenskem NOB.
zvezdica_10
# 22.05.2010 ob 12:53
Zelo dobro poznam Franjo, stoji v moji občini... hiške so narejene identično vse mere in vse...samo material je novejši zato izgleda tako... vse je identično, samo struga je poglobljena:)
Alchemist
# 22.05.2010 ob 13:12
Pa še glede eksponatov. Naj vse originalne predmete spravijo v muzej, v Franji pa predstaivijo kvalitetne replike.
Alchemist
# 22.05.2010 ob 13:10
Ja ni več to tisto avtentično ne, je pa verna rekonstrukcija...ko bo nekaj časa minilo bo slika identična, razen pač poglobljena struga, ki pa upam da ne zgleda tako grozno. Morem zadevo obiskat kdaj kmalu.
muri
# 22.05.2010 ob 18:46
lepo ,da spet stoji bolnica Franja
tina_lj
# 22.05.2010 ob 14:59
Super! V Franji so se drugače zdravili ranjenci iz vseh strani, tudi Italijane in Nemce so imeli... Res je spomenik humanosti.
w3by
# 22.05.2010 ob 12:01
Fajn to. Saj bolnica ni kriva ali je partizanska, domobranska, nemška ali civilna.
sejnik
# 23.05.2010 ob 01:46
@Alchemist
sej si pameten, ampak predlog je prepozen, zdej ko so vse zrihtal, so ga pa že upošteval in to kmalu po neurju so že rekl, da tist kr so uspel najt originalnega, bo v muzeju
jack23
# 22.05.2010 ob 12:15
na ministrstvu za kulturo so pod prejšno vlado dokazal da nimajo pojma in jim je vseeno za denar...kajti franja ni več to kar je bila, kajti niti ena baraka ni na istem mestu, ne zgleda enako itd itd, kar pomeni da je to nova bolnica franja in ne tista iz časa vojne...

veliko bolj smiselno bi bilo obnovit tiste hiške ki so ostale na istem mestu in postavt neko spominsko hišo v kateri bi bili vsi podatki ki so tut sedaj v vseh hiškah...saj ceneje bi bilo če ne drugega
potamošer
# 22.05.2010 ob 10:48
iztoce, izgleda, da imaš težave z razumevanjem napisanega. Prosi kakšnega starejšega prijatelja, da ti situacijo besednih povezav malo skicira, mogoče bo pomagalo.
džeri
# 22.05.2010 ob 10:57
Orginalne barake so bile dost drugačne.
iztoce
# 22.05.2010 ob 09:50
Od kod so kaj partizani takrat napraskali 2,375 mio € (oz. 3.000.009.834,10 Din:))!?
Kazalo