Svetovni dan intelektualne lastnine se praznuje na dan, ko je leta 1970 začela veljati konvencija o ustanovitvi Svetovne organizacije za digitalno lastnino, imenovane Wipo (World Intellectual Property Organization). Na fotografiji Javier Bardem med razpravo o razvoju filmske industrije v digitalni dobi in izzivih vprašanja avtorskih pravic. Foto: EPA
Svetovni dan intelektualne lastnine se praznuje na dan, ko je leta 1970 začela veljati konvencija o ustanovitvi Svetovne organizacije za digitalno lastnino, imenovane Wipo (World Intellectual Property Organization). Na fotografiji Javier Bardem med razpravo o razvoju filmske industrije v digitalni dobi in izzivih vprašanja avtorskih pravic. Foto: EPA
Urad RS za intelektualno lastnino
Urad RS za intelektualno lastnino, ki letos praznuje 25-letnico obstoja, je od svojega začetka do danes registriral skoraj 40.000 blagovnih znamk, 2.200 modelov in 32.600 patentov, od tega 8.700 nacionalnih. Foto: BoBo

V okviru svetovnega dneva intelektualne lastnine bo v več kot 80 državah sveta potekalo več kot 300 dogodkov. Svetovni dan se zaznamuje na dan, ko je leta 1970 začela veljati konvencija o ustanovitvi Svetovne organizacije za digitalno lastnino, imenovane Wipo (World Intellectual Property Organization). Ta si z dogodki ob tem dnevu prizadeva pomen avtorskih pravic čim bolj približati splošni javnosti.

Prožnost sistema intelektualne lastnine
Z letošnjo temo se raziskuje, kako lahko prožen sistem intelektualne lastnine pomaga zagotoviti, da so umetniki in kreativni sektorji primerno plačani za svoje delo in lahko tako še naprej ustvarjajo, so zapisali pri Wipu. Zastavilo se bo tudi vprašanja, kako v digitalni dobi ustvarjamo kulturo, kako do nje dostopamo in kako jo financiramo.

V digitalni dobi se namreč spreminja način ustvarjanja, razširjanja in potrošnje kulture na trgih, ki segajo onkraj nacionalnih meja. Vse bolj dostopne digitalne tehnologije so odpravile fizične ovire tako za ustvarjalce in umetnike kot tudi za digitalne potrošnike.

Od kod največ vlog za zaščito blagovne znamke?
Na voljo so sveži podatki evropskega statističnega urada Eurostat o številu vloženih vlog za zaščito blagovne znamke na Urad EU-ja za intelektualno lastnino (EUIPO).

Leta 2015 je evropski urad prejel 130.385 vlog za zaščito blagovne znamke, od tega je bilo 70 odstotkov vlog iz članic EU-ja. Število vlog iz članic Unije se v zadnjih letih nenehno povečuje z izjemo leta 2008, ko je število vlog zaustavila finančna in gospodarska kriza.

Med članicami največ prijav prihaja iz Nemčije (23 odstotkov), med regijami pa prednjači Pariz. Nemčiji sledijo Velika Britanija (14 odstotkov), Italija in Španija (po 11 odstotkov) in Francija (devet odstotkov).

Iz Slovenije je bilo podanih 294 vlog, kar je manj kot odstotek vseh vlog iz EU-ja. Iz držav zunaj EU-ja pa prednjačijo Združene države Amerike s 16.881 vlogami, Kitajska (4.153), Švica (3.997), Japonska (2.593) in Južna Koreja (2038).


25 let urada za intelektualno lastnino pri nas
Dan intelektualne lastnine bodo zaznamovali tudi na Uradu RS za intelektualno lastnino, ki letos praznuje 25-letnico obstoja. V Ljubljani bodo 5. maja zaznamovali to obletnico s konferenco o evropskem patentu z enotnim učinkom. Namenjena bo razpravi o izzivih in priložnostih, ki jih za EU in s tem tudi za Slovenijo prinašata evropski patent z enotnim učinkom in s tem povezano Enotno patentno sodišče.

Urad je od svojega začetka do danes registriral skoraj 40.000 blagovnih znamk, 2.200 modelov in 32.600 patentov, od tega 8.700 nacionalnih.