Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 27 glasov Ocenite to novico!
Eric Hobsbawm
Ne le zgodovinar in večen marksist, Eric Hobsbawm je bil tudi strasten ljubitelj džeza, o katerem je v 50. letih pisal pod psevdonimom Francis Newton za New Statesman's jazz, pozneje pa za The Jazz Scene. Foto: EPA
       Družbene krivice je še vedno treba obsojati in se proti njim boriti. Sam od sebe svet ne bo postal boljši.       
 Eric Hobsbawm
Čas skrajnosti
V Času skrajnosti je Eric Hobsbawm ujel avtorski portret 20. stoletja, zaokroženo sliko sveta in globlje zgodovinske silnice, ki so ga oblikovale. Foto: Založba Sophia
Eric Hobsbawm je za svoje delo prejel številne nagrade, je član Britanske akademije in častni meščan Dunaja.
Eric Hobsbawm je za svoje delo prejel številne nagrade, je član Britanske akademije in častni meščan Dunaja. Foto: EPA

Dodaj v

Umrl je zgodovinar Eric Hobsbawm

Intelektualec, ki do konca ni obupal nad marksističnimi ideali
1. oktober 2012 ob 17:37
London - MMC RTV SLO

V starosti 95 let je umrl britanski zgodovinar in eden vodilnih intelektualcev zadnjih petdeset let Eric Hobsbawm. Rodil se je v revolucionarnem letu 1917 in radikalni socializem je vse do konca zaznamoval tako njegovo življenje kot delo.

"Pripadam generaciji, ki ji oktobrska revolucija predstavlja upanje sveta," je pred desetimi leti zapisal v avtobiografiji.

Umrl je v londonski bolnišnici Royal Free, kamor je bil hospitaliziran zaradi pljučnice, poroča BBC. Zgodovinar marksistične tradicije se je podpisal pod več kot 30 del, med najbolj znanimi so Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914-1991, ki je bila prevedena v več kot 40 jezikov, Zanimivi časi: moje doživetje 20. stoletja, Čas kapitala: 1848-1875 in Čas revolucije: Evropa 1789-1848.

Eric Hobsbawm se je leta 1917 rodil v Aleksandriji staršem judovskega rodu. Ko je bil star dve leti, se je družina - oče je bil Britanec, mati Avstrijka - preselila najprej na Dunaj, nato v Berlin. Pri 14 letih je ostal brez staršev in se pridružil komunistični partiji. V 80. letih se je teh časov spomnil z besedami: "Vsakogar, ki je iz prve roke spremljal Hitlerjev vzpon, ga je to hočeš nočeš politično zaznamovalo. Tisti deček je še vedno živ in tudi vedno bo."

Tistega prelomnega leta 1933 je Hobsbawm odšel v London. Po končanem doktoratu na Cambridgeu je leta 1948 objavil svojo prvo knjigo, prvo pomembnejše delo Primitive Rebels pa enajst let pozneje. Še leto prej je začel predavati na londonskem Birkbecku, kjer je ostal vso kariero, vendar na profesuro je verjetno tudi zaradi svojega političnega nazora čakal do 70. let.
Večen marksist je nekoč dejal, da je preživel skoraj celotno stoletje, ki je eno najbolj izrednih in najgrozovitejših v človeški zgodovini. Priznal je razočaranje komunizma 20. stoletja, do konca pa ni obupal nad marksističnimi ideali. Njegovo najbolj znano delo so bili trije volumni, v katerih je popisal zgodovino 19. stoletja, prav tako Čas skrajnosti, v katerem je popisal osem desetletij svetovne zgodovine od prve svetovne vojne do padca komunizma v Evropi. Hobsbawmovo zadnje delo How to Change the World (Kako spremeniti svet) je izšlo lani.

Zgodovina ljudi, ne vladarjev
Aprila je zgodovinarju Simonu Schami dejal, da si želi, da bi si ga zapomnili kot nekoga, ki ni le držal zastave, ampak pokazal, da se da z njenim plapolanjem dejansko kaj doseči, pa čeprav samo dobre in brane knjige. V teh zgodovine ni popisoval s poudarkom na vladarjih, ampak se je osredotočil na ekonomske in družbene sile, ko so jih gnale.

Hobsbawm je bil posebej na udaru, ko se ni želel kritično opredeliti do skrajnosti komunističnih diktatur. Iz britanske komunistične partije je izstopil nedolgo pred razpustom leta 1991, vendar kot je vztrajal, dejaven član ni bil vse od leta 1956, ko so sovjetski tanki strli madžarsko vstajo. A zavračanje ideala, v katerega je toliko vložil, je bilo boleče. Komunizem je svetu naredil uslugo, ko je premagal fašizem, je govoril in do konca vztrajal v ostri kritiki kapitalizma. "Družbene krivice je še vedno treba obsojati in se proti njim boriti. Sam od sebe svet ne bo postal boljši."

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Extreme
# 01.10.2012 ob 18:28
Verjetno najpomembnejši zgodovinar te dobe, počivaj v miru.
Bambola
# 01.10.2012 ob 20:07
Njegov pronicljivi pregled zgodovine v knjigah Čas revolucije, Čas kapitala in Čas skrajnosti, ki so na voljo tudi v slovenščini, se splača prebrati.
help
# 01.10.2012 ob 23:42
če mene prašate nič zelo posebnega, samo tako zelo poljudno pripovedovanje, nobene konceptualne, teoretične ali pa historiografske nadgradnje

No ja, to ravno ni res. On je bil prvi, ki je uporabil izraz "dolgo 19. stoletje" in dokaj prepričljivo pokazal enotnost obdobja od 1789 do 1914 (skozi napredovanje svetovnega trga in klasično liberalnih institucij), kar so potem nekako sprejeli ostali zgodovinarji. Je pa res že dolgo časa minilo od tega in je to postalo kar nekako poljudno znanje.
črnavest
# 01.10.2012 ob 19:29
slava mu
melanholik
# 02.10.2012 ob 02:27
To pa je bil Intelektualec z velikim I.
Njegove utemeljitve razvoja povojne države blaginje in njenega propada, ki se je v resnici začel z letom 1968, bi se danes lahko večkrat spomnili, še zlasti tisti del družbe, ki se ima za "progresivne" in "aktiviste".
Njegova razlaga nastanka narodov v Nacijah in nacionalizmu po letu 1780 pa je popolna in nepresežena klasika.

Naj počiva v miru, sicer pa bo v svojih delih itak živel večno.
komunist
# 01.10.2012 ob 18:53
Slava mu!
Ocelot
# 02.10.2012 ob 10:03
Bal sem se dneva, ko bo prišla ta novica. Naši generaciji zgodovinarjev so njegova dela ogromno dala. Resnično eden najboljših in najpomembnejših zgodovinarjev sploh!
Počivaj v miru, Eric, skozi prizmo tvojega pisanja je zgodovina zadnjih 200 let videti precej bolj logična. Žal pa ne tudi lepša...

P.S: preden začnejo določeni desničarji pisati kakšne pikre čez njegovo marskistično usmerjenostjo, jih prosim, naj si preberejo katero od njegovih del. Kar nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino!
Balaž
# 02.10.2012 ob 00:24
Najbolj žalostno je to da zgodovinarji, ki se ukvarjajo z njegovim delom, tudi po tolikih letih branja in citiranja ne znajo pravilno napisati njegov priimek. Pišejo namreč Hobsbawn

:P
Olympic
# 01.10.2012 ob 19:18
komunist, upam da možakarja vsaj poznaš, ne pa da bereš do prve mesede "marksist" in ga kuješ v zvezde.
help
# 01.10.2012 ob 18:28
Pisal skrozi marksistično prizmo, vseeno nekaj odličnih del.
crusader
# 01.10.2012 ob 19:03
če mene prašate nič zelo posebnega, samo tako zelo poljudno pripovedovanje, nobene konceptualne, teoretične ali pa historiografske nadgradnje
josip1
# 01.10.2012 ob 20:17
RIP, Dumbo.
Kazalo