Drugo
()
Victorious Youth za ameriške strokovnjake in Atleta di Fano za italijanske - v vsakem pa eden od peščice ohranjenih grških kipov v naravni velikosti. Foto: Getty Museum
Gettyjev muzej je za nakup atleta na sivem trgu v dražbeni bitki prehitel newyorški Metropolitanski muzej (ki tega zdaj najbrž ne obžaluje več). Foto: Getty Museum

Dodaj v

Vsi si želijo Zmagovito mladost

Spor okrog bronastega kipa se vleče že desetletja
11. maj 2014 ob 13:23,
zadnji poseg: 11. maj 2014 ob 14:06
Ljubljana - MMC RTV SLO

Italijansko vrhovno sodišče je še enkrat odložilo odločitev glede tega, ali bo potrdilo sodbo iz leta 2010, po kateri se mora Gettyjev muzej ločiti od enega najdragocenejših artefaktov svoje malibujske izpostave in ga vrniti Italiji.

Kasacijsko sodišče je že v sredo začelo zasedati za zaprtimi vrati in italijanska - in ameriška - javnost sta razsodbo pričakovali v četrtek. Gettyjeva predstavnica Julie Jaskol je nato sporočila, da je sodišče razsodbo odložilo na 4. junij.

Saga okrog bronastega kipa v skoraj naravni velikosti se vleče že skoraj 50 let. Kip zmagoslavnega atleta iz 4. stoletja pr. n. št. velja za enega najlepših grških bronastih kipov, kar se jih je ohranilo. Izdelal naj bi ga kipar Lizip, eden izmed trojice velikih grških kiparjev tega obdobja (in "osebni kipar" na dvoru Aleksandra Velikega). Kip, imenovan tudi "Gettyjev bron" oziroma "Zmagovita mladost", so leta 1964 iz morja potegnili italijanski ribiči iz mesta Fano v bližini Pesara (takrat so bili kakih 35 milj od obale, in zato v mednarodnih vodah, na tem mestu opozarjajo Američani.)

Draga naložba
Po nekaj mesecih so ribiči - ki so zakon prekršili s tem, da svoje najdbe niso prijavili oblastem - kip prodali anonimnemu kupcu, ki je zanj odštel nekdanjih 3,5 milijona lir, denar pa so si razdelili med seboj. (Kupec je spet prelomil zakon, ker je dragocenost izvozil brez obvezne dovolilnice.) Muzej Getty je pozneje na dražbi leta 1977 za kip odštel skoraj štiri milijone dolarjev (danes bi bilo to približno 15 milijonov in pol); predtem je bil kip nekaj časa v Londonu in nekaj časa v Nemčiji.

Italijansko sodstvo ni enotno
Italijanska sodišča so že nekajkrat v preteklosti odločila, da - po zakonu iz leta 1939, ki vse kulturne artefakte, najdene na italijanskih tleh, prisoja v italijansko last - Zmagovita mladost pač ni državna last. A politični veljaki iz dežele Marke, v katero spada Fano, so vztrajali na sodiščih ter v letih 2010 in 2012 na nižjih stopnjah dosegli sodbo, da mora Getty kip vrniti. Američani so se pritožili in zdaj končna odločitev o lastništvu kipa čaka vrhovno sodišče.

V resnici seveda pripada Grkom
Nekateri neodvisni strokovnjaki za področje nakradene umetnosti Američane mirijo, da Italija nima resnične podlage, da bi kip, ki niti ni bil najden na njenih tleh, zahtevala nazaj. (Prej bi bila po njihovem mnenju pravična kazen finančna globa, gotovo pa ne zaplenitev same umetnine). Če že kdo, bi se na tem mestu lahko oglasila Grčija, domovina kiparja in dežela, katere kulturno dediščino Zmagovita mladost v resnici predstavlja. Na Apeninskem polotoku v 4. stoletju pr. n.š. kulturne prevlade namreč niso imeli Rimljani, ampak njihovi grški kolonizatorji.

Zakaj si mazati roke?
Seveda pa obstaja tudi šola, ki zagovarja malo bolj strogo stališče, da se muzeji ne bi smeli oklepati artefaktov, katerih izvor je omadeževan - in prav Gettyjev bron je sumljiv predvsem zato, ker je bil skrit in nezakonito izvožen, še preden je ameriški muzej v sedemdesetih nanj sploh vrgel oko.

Američani niso brezmadežni
Če se bo tokrat sodba nagnila v korist Italiji, bodo pri Gettyju seveda morali razmisliti, kako zelo bi neupoštevanje sodbe vplivalo na njihove sicer dobre odnose z italijanskimi oblastmi, ki so doslej omogočile že prenekatero izposojo umetnin. Pogoj za to dobro voljo je bila Gettyjeva vrnitev ducatov umetnin v Italijo leta 2006, in sicer takih, za katere so obstajali dokazi, da so bile ukradene z italijanskih ozemelj. Domnevno najbogatejša muzejska ustanova na svetu je namreč več desetletij zavestno kupovala "naropane" arheološke zaklade.

In nato spet: če se bron vrne v Italijo, bi grška vlada - ki ima odlične dvostranske odnose z muzejem Getty - prav lahko prišla trkat na italijanska vrata z zahtevo po vrnitvi tega izjemnega primerka grške umetnosti.

Predstavitev vsega, kar je lepo
Gettyjev muzej se je razvil iz zasebnega muzeja J. Paula Gettyja, ki je bil prepričan, da je umetnost eden najbolj vplivnih dejavnikov razvoja družbe. Na svojem ranču v Malibuju je leta 1953 razstavil kolekcijo starogrške in starorimske umetnosti, francosko pohištvo iz 18. stoletja in dela evropskih slikarjev. Postopoma je zbirka rasla in danes je Gettyjev muzej ena najbogatejših zbirk dokazov o razvoju vseh področij vizualnega ustvarjanja od slikarstva, kiparstva, oblikovanja notranje opreme in kaligrafije.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo