Eden najbolj priljubljenih (ne le Disneyjevih) animiranih junakov vseh časov, Jaka Racman, se je dobro postaral: mladini digitalne dobe je (skoraj) tako domač kot generaciji njihovih starih staršev, ki so odraščali še v senci druge svetovne vojne. Za seboj nima le 18 dolgometražnih, več kot 150 kratkih animiranih filmov in osem televizijskih serij, nastopil je tudi v 21 računalniških igricah.
Superjunaki imajo svoje nemezis, Miki ima Jako
Donald Fauntelroy Duck - to je, po Disneyevem izročilu, njegovo celo ime - se je rodil kot protiutež poosebljeni nagajivi angelski nedolžnosti, Mišku Mikiju. Walt Disney, ki ni bil le sposoben poslovnež in neverjeten garač, ampak tudi mož s silno intuicijo za to, kaj bo otrokom všeč, je začutil, da njegov repertoar junakov potrebuje tudi robateža. Disneyju se je ideja utrnila, ko je leta 1931 slišal Clarenca Nasha, kako z glasom, ki je pozneje postal Jakov zaščitni znak, poje znano otroško uspavanko Mary Had A Little Lamb (Nash je Jaku, mimogrede, glas posojal vse do leta 1984). Celoten Racmanov značaj sloni na njegovem vzkipljivem značaju, ki se pokaže ob vsaki najmanjši, še tako neizogibni življenjski spremembi.
Jaka je na veliko aplatno prvič zakorakal leta 1941, v risanki The Wise Little Hen (Pametna kokoška), v kateri igra ne ravno dobronamernega prijatelja. Njegova oprava je bila presenetljivo podobna sedanji - mornarska majica in kapica sta z njim že od začetka. Že v naslednji risanki, Orphan's Benefit (Podpora siroti), je pokazal svoj pravi značaj (ob živce ga je spravilo, da so mu sirote kradle pite).
Leta 1936 je Jaka dočakal prvo stilsko preobrazbo: postal je malce bolj zavaljen in "srčkan"; dve leti pozneje je v anketah javnega mnenja po priljubljenosti že prehitel svojega naglavnega sovražnika Mikija (ki pa se je nazaj v vodstvo zavihtel, potem ko so - za film Fantasia - leta 1938 posodobili tudi njega).
Od domoljuba do dežurnega "kekca"
Jaka je med drugo svetovno vojno seveda služil svoji državi. Nastopal je v več kot ducatu propagandnih sporočil in leta 1942 za film Der Fuehrer's Face (Firerjev obraz), v katerem sanja, da je zatiran tovarniški delavec v nacistični Nemčiji, dobil tudi oskarja. Po vojni se je njegov lik počasi spreminjal: postajal je tarča šal drugih junakov, še največkrat kar svojih treh nagajivih nečakov, Žaka, Paka in Maka (Huey, Dewey in Louie). V svojih 75 letih se je Jaka Racman preizkusil v več kot sto različnih poklicih, a v vseh neuspešno. Vedno brez denarja se iz ene neuspešne pustolovščine opoteka v drugo - a preda se ne, in v tem je najbrž velik del njegovega šarma.
Tečka, ki jo moraš imeti rad
Jakovo najpomembnejše tržišče je, zanimivo, Nemčija, kjer se vsak strip, v katerem nastopi, prodaja v izjemnih nakladah. Nemci so precej prosto, a dobro priredili izvirni ameriški strip, ki ga je ustvaril legendarni Carl Barks; ta si je Jako zamislil kot utrujenega Slehernika v boju proti nadlegam vsakdana. "Med vsakdanom mojih bralcev in Jakovim življenjem ni smelo biti razlike," je nekoč razložil Barks. "Namesto da bi iz njega naredil samo majhnega tečneža, sem hotel, da bi bil všečen. Včasih je bil sicer zlobec, velikokrat pa dobričina in vedno samo neroda, kot pač povprečen smrtnik - in to je eden od razlogov, da ga imajo ljudje radi."
Ana Jurc
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje