Danilo Žerjal je slovenski atlet, ki v javnosti skorajda ni znan, pa čeprav je v svoji športni karieri imel dosežke na olimpijskih in svetovnih vrhovih. Foto: Ani Žerjal
Danilo Žerjal je slovenski atlet, ki v javnosti skorajda ni znan, pa čeprav je v svoji športni karieri imel dosežke na olimpijskih in svetovnih vrhovih. Foto: Ani Žerjal
Leta 1948 je Žerjal kot jugoslovanski reprezentant nastopil na prvih povojnih olimpijskih igrah v Londonu. V metu kladiva je dosegel tretji rezultat na svetu. Foto: Ani Žerjal
Leta 2014 je bil Jadran Sterle dobitnik RTV-priznanja za izjemne dosežke. Foto: Bogdan Macarol

Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, je še zadnji avtorski projekt Jadrana Sterleta, film, "ki ga je pripravljal dolgo in srčno, kot pravi Kraševec," se spominjajo televizijci. Dokumentarec, ki ga je režiral Tugo Štiglic, so predvajali na drugem programu RTV Slovenija, predpremierno pa je bil na ogled prek spleta, na RTV 4D (video najdete na dnu prispevka).

Portretiranec je vrhunski športnik, metalec kladiva Danilo Žerjal, ki ga je v duhu "nove pravovernosti" povojnega časa športni funkcionar izbrisal iz vseh športnih arhivov in mu namenil kazen na Golem otoku. Če bi na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu za palec ne prestopil črte, bi postavil celo olimpijski rekord ...

Izbrisan iz zgodovine in vrnjen vanjo
Športni velikan s Krasa
je z dokumenti, fotografijami, arhivskimi posnetki, pričevanji in igranimi prizori obujena življenjska pot, ki je športnika svetovnega kova vodila v beg pred Golim otokom v Italijo in pozneje v Južno Ameriko, kjer je zaživel kot Danilo Cereali. V Orwellovem letu 1984 je v nepojasnjenih okoliščinah umrl v prometni nesreči, po dvanajstletnem hčerkinem iskanju pa znova stopil v zgodovino rojstnega kraja, Krasa in slovenskega športa.

Zapuščina Jadrana Sterleta
Neandertalčeva piščal, Najstarejše kolo na Krasu, Pastirske hiške na Krasu, Šola pod fašizmom ... To je le nekaj naslovov bogatega opusa dokumentarnih oddaj in filmov novinarja in scenarista Jadrana Sterleta, ki je bil prepričan, da bi morali bolj ceniti preteklost in svoje izročilo, da bi morali biti ponosni na najstarejšo iglo, prvo kolo, neandertalčevo piščal in pastirsko hišo.

Primorska in Kras sta bila sploh njegova posebna ljubezen, kot rojak je zgodbe teh krajev občutil in interpretiral s posebno subtilnostjo. Tako so nastali filmi, v katerih se pred gledalci izriše in občuti davno minuli čas, katerega dih in pečat pa vendarle segata vse v današnje dni, v kulturo vsakdana, v izročilo za prihodnost.

Njegovi filmi o rodnem Krasu in Primorski so bili izjemno dobro sprejeti, zato so mu tudi podelili častno nagrado Srečka Kosovela v Sežani (2009) in naziv osebnost Primorske avgusta 2012. Za svoje delo je prejel tudi odmevno nagrado mednarodnega filmskega festivala Primus, za cikel filmov, ki se posvečajo zgodovini Slovencev od Rimljanov naprej.