Alberto živi z mamo Roso, ki mu že skorajda na meji obsedenosti posveča vso svojo pozornost. Njegova edina obiskovalka je Giselle, prijateljica iz otroštva, ki kljub Rosinemu nasprotovanju pride na nenapovedan obisk. Albertovo bolno telo je s tem pred vprašanjem, ali je zmožno znova okusiti slo po življenju.

Izjemna fizična preobrazba igralca, scenarista in sorežiserja Manola Cruza v portretu hudo bolnega moškega na obrobju kolumbijske družbe je po svetu ganila in navdušila tako žirije kot občinstvo raznih filmskih festivalov. Kot je v recenziji zapisala Ana Jurc, se Kolumbijec, ki je za vlogo izgubil 20 kilogramov, kot Alberto popolnoma zlije s privzetimi omejitvami svojega telesa. Čeprav je njegov obraz zaradi bolezni izkrivljen v grimaso bolečine, uspe podajati čustva: brez odvečnih besed iz ene same geste razberemo za celo življenje ljubezni in bolečine v odnosu med materjo in sinom.

Med njimi omenimo nagradi občinstva in žirije na festivalu Sundance leta 2016 in nagrado občinstva zmaj na LIFF-u 2016.