Film
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 5 glasov Ocenite to novico!
Čistilci - The Cleaners
Čistilci so dokumentarec o kompleksnem sodobnem problemu neobvladljivosti svetovnega spleta, ob čemer se poraja vrsta vprašanj - od tega, kaj objaviti, do tega, kaj iz njega odstraniti. O temi bomo v sklopu MMC-jeve premiere 16. marca spregovorili na pogovoru, ki bo sledil projekciji filma v Kosovelovi dvorani. Foto: FDF
O očetih in sinovih
Produkcija O očetih in sinovih Talala Derkija pripoveduje o indoktriniranju otrok za džihad. 'Moj namen je bil osredotočiti se na razmerje med očeti in sinovi, kako se ti lahko uprejo pranju možganov. Čeravno od njih pričakujejo, da se bodo zgodaj začeli uriti za vojno, so to še vedno otroci. Upreti se morajo impulzu, da bi ostali otroci. Kljub otroštvu so izpostavljeni vojaškemu urjenju, in to je žalostna stran dokumentarca,' o filmu pravi režiser. Foto: FDF
Mrtvi narod
Med tekmovalnimi filmi je romunski dokumentarec Mrtvi narod, v katerem Radu Jude spregovori o odgovornosti romunskega naroda v holokavstu pred in med drugo svetovno vojno. Foto: FDF
Tujec v paradižu
Tujec v paradižu je igriv dokumentarec, ki aktualno evropsko priseljensko politiko popelje v polje političnega teatra. 'O temi obstaja veliko filmov, vendar niso samorefleksivni. Prizadevajo si upodobiti trpljenje migrantov, in to je to. Fokus sem želel sam usmeriti na svojo vlogo filmskega ustvarjalca, kakšen je moj namen, od katerih gospodarskih struktur je odvisen moj film. Zadnji prizor pooseblja povezanost med filmskim ustvarjalcem in njegovo temo. Med raziskovanjem smo izkusili različne stvari, ki smo jih v tem prizoru upodobili,' je o dokumentarcu dejal režiser Guido Hendrikx. Foto: FDF
Zahodno od reke Jordan
Amos Gitai se je po več kot tridesetih letih s kamero vrnil na Zahodni breg, kjer ga zanima predvsem to, ali so se Palestinci in Izraelci še sposobni spraviti in živeti v miru. Foto: FDF
FDF
Iz domače produkcije je Simon Popek izbral sestri Majo in Ido Weiss. Prva se bo predstavila skozi lasten portret v filmu My way 50 - Med iskanim in najdenim svetom, druga je v svojem prvencu Peter vs. Harry portretirala sestrinega moža, glasbenika, snemalca, scenarista in režiserja Petra Braatza. Foto: FDF

Dodaj v

"Element boja za človekove pravice najdemo pravzaprav v vsakem dokumentarcu"

Kaj prinaša jubilejni Festival dokumentarnega filma
1. marec 2018 ob 17:46
Ljubljana - MMC RTV SLO

Med 14. in 20. marcem bo postnajstniška, že dvajseta izdaja Festivala dokumentarnega filma v ljubljanske kinodvorane pripeljala svoje znane doku sekcije, pogovore z avtorji in tudi filmske delavnice za mlade. Odvil se bo v znamenju treh obletnic – lastnega jubileja, 30-letnice slovenske Amnesty International in desetletnice nagrade, ki jo organizacija podeljuje.

Poleg tekmovalnega programa na temo človekovih pravic bodo prikazani aktualni in družbenokritični dokumentarci, filmi s fokusom na mitih, ikonah in medijih ter intimni in globalni portreti, med drugim dva slovenskih režiserk – Ide in Maje Weiss.

Slovenska Amnesty International bo že desetič podelila nagrado najboljšemu filmu na temo človekovih pravic – najboljšega bo izbrala mednarodna strokovna žirija, ki jo sestavljajo novinarka in igralka Ula Furlan, režiser in producent družbeno angažiranih filmov Dejan Babosek ter Bill Shipsey, aktivist za človekove pravice, umetniški producent in promotor, odvetnik in ustanovitelj Art for Amnesty. "Tekmovalni filmi se bolj ali manj ohlapno držijo teme človekovih pravic, a element boja za človekove pravice pravzaprav najdemo v vsakem dokumentarcu kot umetniški izrazni obliki," je na predstavitvi programa dejal Simon Popek, vodja filmskega programa v Cankarjevem domu, sedežu festivala.

O povezovanju drugačnih, prebežnikih in iskanju rešitve izraelsko-palestinska spora
V tekmovalnem programu se bodo predstavili Debatni krožek (Atelier de conversation) avstrijskega režiserja Bernharda Braunsteina, portret ljudi različnih ras in veroizpovedi, ki jih združi učenje francoščine, Mrtvi narod (Tara moarta) Raduja Judeja, mojstra novega romunskega filma, ki odstira zamolčano antisemitsko gonjo romunskega naroda. Videti bo mogoče O očetih in sinovih (Of Fathers and Sons) festivalskega povratnika Talala Derkija o očetu, ki sinove od malega indoktrinira v džihad, prav tako film Tujec v paradižu (Stranger in Paradise) Guida Hendrikxa, ki je Popka edini prepričal o inflaciji modnih begunskih filmov. Izbor zaokroža Zahodno od reke Jordan (West of the Jordan River) v režiji Amosa Gitaija, ki se vrača domov na Zahodni breg, kjer je leta 1982 že posnel kontroverzni dokumentarec Field Diary, zaradi česar je moral zapustiti dom.

MMC-jeva premiera filma Čistilci
V sekciji "aktualni, družbenokritični" bo MMC-jeva premiera Čistilci (The Cleaners) razkrila ozadje spletnih cenzur. V času fenomena lažnih novic, ko se vedno več spletnih uporabnikov sprašuje, kdo je odgovoren za spletno zaščito, nemška režijska dvojica Hans Block in Moritz Riesewieck odgovarja – moderatorji spleta so filipinski delavci, "čistilci", ki za kalifornijske tehnološke korporacije vsako sekundo presojajo o ustreznosti neke vsebine, fotografije ali posnetka – o tem, kaj bodo na spletnih straneh in tudi na družbenih medijih cenzurirali in kaj ohranili. Film bo na sporedu 16. marca ob 18.45, po projekciji pa bo sledil pogovor na temo spleta in moderiranja komentarjev, ki ga boste v neposrednem prenosu lahko spremljali tudi na MMC-kanalu. Pogovor bo moderiral MMC-jev novinar Aljoša Masten.

Festival odpira nov film Mile Turajlić
V isti sekciji se predstavlja otvoritveni film festivala Druga stran vsega (Druga strana svega) ene najbolj prepoznavnih srbskih režiserk Mile Turajlić, ki je bila gostja festivala že s filmom Cinema komunisto (2010). Tokrat bo predstavljala film o na pol razdeljenem stanovanju v središču Beograda, v katerem živi njena mama, sedemdesetletna Srbijanka Turajlić, opozicijska aktivistka, univerzitetna profesorica, upornica proti srbskemu nacionalizmu. Film je nastal v koprodukciji z HBO Europe, na festivalu ga bo zastopala Hanka Kastelicova, izvršna urednica dokumentarne produkcije HBO Europe, ki je bila prej več kot 25 let režiserka in producentka na RTV Slovenija.

Z dokumentarnim sorodnikom Bobne misije
Družbenokritični bodo še filmi Družba zastonj kosil (Free Lunch Society: Komm Komm Grundeinkommen) Christiana Toda, ki raziskuje preteklost in sedanjost univerzalnega temeljnega dohodka, ameriški film Morje morje (El mar la mar) o nikogaršnji zemlji na mehiško-ameriški meji in Razstavljavec min (The Deminer), dokumentarni sorodnik Bombne misije (The Hurt Locker) režiserke Kathryn Bigelow. Dokumentarec sledi obsesivnemu, nesebičnemu, malo samomorilskemu razstavljavcu min, iraškemu specialistu za bombe Fahirju.

V Cankarjev dom se vrača Boris Mitić
Dokumentaristiko bosta žanrsko širila športni dokumentarec Čez bolečinski prag (Over the Limit) o nepopustljivem ritmu ruskega treninga ritmične gimnastike in Sladki nič (Slatko od ništa) s protagonistom "Ničem" in glasom v offu Iggyja Popa v režiji srbskega filmskega esejista in festivalskega povratnika Boris Mitića, ki bo tudi gost festivala.

O ženskah v filmskem sektorju
Slovenski film bo letos izrazito oseben, prikazali bodo namreč "filmski selfie" slovenske filmske režiserke Maje Weiss My Way 50 – Med iskanim in najdenim svetom in prvenec njene sestre, sicer producentke Ide Weis, Peter vs. Harry, v katerem portretira sestrinega moža, glasbenika, snemalca, scenarista in režiserja Petra Braatza. 20. marca bo projekciji filmov uvedla okrogla miza o ženskah v filmskem sektorju z naslovom Ženske v filmskem sektorju: vprašanje spola.

Poklon Laili Pakalnina
Retrospektiva bo posvečena latvijski dokumentaristki Laili Pakalnina, stari znanki slovenskih festivalov: leta 2014 je bila v Gorici nagrajena z Nagrado Darko Bratina. Poklon Viziji, leta 2016 pa je bila s filmom Zora (Dawn; Ausma, 2015) gostja filmskega festivala Kino Otok – Isola Cinema.

Letošnje filme je Simon Popek povezal z izrazom "larger-than-life", v programski knjižici pa je zapisal tudi, da je "svet lahko tudi lep, samo televizijska poročila je treba odklopiti".

N. Š.
Prijavi napako
Komentarji
nvk
# 01.03.2018 ob 18:12
Za jubilej bi lahko AI ukinili.
ogenj
# 02.03.2018 ob 00:27
logično navodilo: posnemi par imigrantov, ni važno katerih in si v ožjem izboru za nagrado
Pantha Rhei
# 01.03.2018 ob 18:51
"Element boja za človekove pravice pravzaprav najdemo v vsakem dokumentarcu kot umetniški izrazni obliki," še posebej v delih Leni Riefenstahl.
Kazalo