Deset let je celovečerec, kompozit petih krajših filmskih vinjet, ki naslikajo temačno vizijo Hongkonga v letu 2025. Foto: Reuters
Deset let je celovečerec, kompozit petih krajših filmskih vinjet, ki naslikajo temačno vizijo Hongkonga v letu 2025. Foto: Reuters
Izvršni producent Andrew Choi z nagrado hongkonškega filmskega festivala. Foto: Reuters

Deset let je celovečerec, kompozit petih krajših filmskih vinjet, ki naslikajo temačno vizijo Hongkonga v letu 2025. Uspeh nizkoproračunskega, neodvisnega filma je za filmske kroge precejšnje presenečenje: povozil je celo konkurenco v obliki komercialnih uspešnic, kakršna je oda borilnim veščinam Ip Man 3.

"Film Deset let je ubesedil strah prebivalcev Hongkonga pred Kitajci," je prepričan Čov Kvun Vaj, eden izmed petih režiserjev, ki so zanj na hongkonškem filmskem festivalu, posvečenem filmski umetnosti azijske celine, v nedeljo prejeli nagrado za najboljši film. "Nam in prebivalcem Hongkonga je tudi ponudil priložnost, da pokažemo, da se ne bomo pustili ustrahovati."

Zanimiv podatek je, da je takoj po podelitvi nagrad več kitajskih medijev, med njimi Tencent in Sina, natančno popisalo druge dobitnike nagrad, izpustilo pa vsako omembo filma Deset let. Se pa zato ljudje iz vseh koncev Hongkonga, ki je leta 1997 izpod britanske prišel pod kitajsko oblast, v zadnjih mesecih zgrinjajo na festivalske in druge projekcije kontroverznega filma. V njem med drugim vidimo staro ženičko, ki se iz protesta zažge pred britanskim konzulatom, ter otroke v vojaških uniformah, ki nadzirajo odrasle (prizor namiguje na zloglasne otroške "rdeče straže" iz obdobja kitajske kulturne revolucije).

Sicer fiktivni prizori poudarijo že dolgo brbotajočo napetost med celinsko Kitajsko in Hongkongom, ki je pred kratkim izbruhnila v obliki demonstracij in državljanskega gibanja za večjo avtonomijo ali celo neodvisnost od Kitajske.

Mehka cenzura
Skoraj nihče - vključno s petimi režiserji - filmu z nezgrešljivim političnim podtonom in distopičnim podobjem ni napovedoval festivalske zmage. Kitajski časopis Global Times, ki je pod nadzorom oblasti, je januarja objavila uvodnik, v katerem film skritizira kot absurden, pesimističen "miselni virus". Kmalu zatem je bil film umaknjen iz hongkonških kinematografov: uradna razlaga kinooperaterjev je bila, da gre za "težave z urnikom".

"Filmska industrija nam je nagrado za najboljši film namenila zato, da je s tem izrazila svoj položaj. To me je najbolj ganilo," je priznal Čov.