Film
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 23 glasov Ocenite to novico!
mati!
Naj vas naslov, podkrepljen s klicajem, ne zavede: mati! je zgodba o moškem, o Umetniku, čigar ustvarjalna sla kanibalizira vse, kar ji prekriža pot. Foto: Kolosej
mati!
Kljub tehnični neoporečnosti in vizualni spektakularnosti je mati! na mojem osebnem spisku najslabših filmov leta. Foto: Kolosej
mati!
Vsi igralci so v svojih vlogah izvrstni, čeprav je kamera očitno obsedena z glavno junakinjo. Foto: Kolosej
mati!
Darren Aronofsky je pred premiero filma na beneškem festivalu objavil izjavo za javnost, v kateri je opisal genezo projekta. Prvi osnutek scenarija je nastal v pičlih petih dneh, piše, navdahnili pa naj bi ga dogodki v svetu, "nenehni piski obvestil na naših pametnih telefonih" in dogodki, ki jim je bil na Manhattnu priča med orkanom Sandy. Film je treba "spiti na dušek, kot žganico", pravi. "Zeksajte ga." Foto: Kolosej
mati!
V eni izmed zgodnejših stopenj predprodukcije je bil film naslovljen Day 6, kar bi najbrž še očitneje opozorilo na svetopisemske reference v strukturi zgodbe. Foto: Kolosej

Filmska recenzija: mati!

(mother!, r. Darren Aronofsky, 2017)
29. september 2017 ob 17:43
Ljubljana - MMC RTV SLO

Eden najtežje pričakovanih filmov tega leta je nekoherentna godlja versko-politične simbolike, ki za radikalno stiliziranostjo skriva praznino.

Od zadrogiranega pekla Rekviema za sanje prek delirične shizofrenije Črnega laboda do počasnega propada Rokoborca: Darren Aronofsky nikoli ni skrival, da ga zanimajo psihološke muke in najbolj temni predelčki človeške duše. Mati! navsezadnje niti ni tako presenetljiv in šokanten dodatek k njegovemu opusu, kot bi rad bil. Težava je v tem, da režiserjevo težnjo k hiperboli in alegoriji potencira do te mere, da mati! bliskovito zdrsne onkraj meja svojega žanra (psihološke grozljivke?) in konča v polju nenamerne komedije.

Darren Aronofsky seveda ni skušal posneti filma, v katerem bi uživali ali se z njim identificirali: mati! je namerna provokacija, ki naj bi občinstvo razdelila na goreče privržence in razdražene nasprotnike (sodeč po kritiških odzivih, ki so vse razen mlačni, mu je to tudi uspelo). Film, ki hoče polarizirati javnost, mora biti seveda odprt za različne interpretacije (od najbolj dobesednih do skrajno metafizičnih). Mati! ta predalček sicer odkljuka, a ne zato, ker bi premogla kak virtuozni narativni podvig ali čustveni uvid, pač pa zato, ker gledalca obmetava z vso mogočo alegorično navlako in upa, da bo zagrizel v katero izmed ponujenih vab. Jennifer Lawrence kot poosebitev matere Zemlje? Zavestna referenca na proteste gibanja BLM? Zdi se, da avtor nalašč ni izbral enega samega stališča ali zornega kota, vse to pa zato, da bi kritiki v dolgih esejih analizirali njegovo pretenciozno kvazipoglobljenost.

Protagonistka zgodbe je mlada ženska (Jennifer Lawrence), ki z možem (Javier Bardem) živi v škripajoči stari vili nekje na samem. (Ne, nobeden izmed likov v filmu nima osebnega imena, kar vam o vsem skupaj pove že ogromno.) Ona počasi in mukotrpno obnavlja hišo, ki jo je pred leti uničil požar, on pa se medtem zapira v svoj kabinet in išče navdih za novo pesniško zbirko. Njuno idilo - če temu, da žena ponuja brezpogojno, samožrtvujočo podporo in pomoč, mož pa se kuja, seveda lahko rečemo idila - zmoti prihod nenavadnega gosta (Ed Harris), zdravnika z vztrajnim kašljem in okusom za dober viski. Na njuna vrata naj bi potrkal pomotoma, a se ne pusti prositi prav dolgo, da se namesti v sobi za goste. Kmalu se mu pridruži še žena (Michelle Pfeiffer), ki se naliva s koktajli in vsiljivo komentira mlačno spolno življenje gostiteljice, ki jo je pravkar spoznala. V zraku visi oblak nelagodja in mlada ženska, ki jo občasno zvijajo krči nepojasnjene bolečine, se nikakor ne zna znebiti nepovabljenih gostov, ki ju je njun mož sprejel z odprtimi rokami.

Napovedniki mati! oglašujejo kot grozljivko, morda v daljnem sorodstvu z Rosemaryjinim otrokom, a v resnici to pogojno drži samo za prvo polovico filma. Je pa res, da si Aronofsky močno izposoja ne samo od Polanskega, ampak tudi od Kubricka. Kamera je ves čas klavstrofobično tesno za petami Lawrenceove in jo motri s skoraj obsesivno, malikovalsko pozornostjo. Težko je odmisliti (zunajfilmsko) informacijo, da sta Aronofsky in njegova muza par v resničnem življenju: implikacije tega, kar film v razpletu naredi z mučenico v glavni vlogi, so zato še toliko bolj odvratne.

Naklonjen gledalec bo film bral kot alegorično biblično pripoved o stvarjenju, naravi človeka in vstajenju. (Na tej ravni je pred nami duhovno nadaljevanje Noeta, prejšnjega celovečerca Aronofskega, ki se je takrat zdel ponesrečen, a si v retrospektivi morda zasluži revizijo. Ob Noetu ima gledalec vsaj občutek, da avtor iskreno razmišlja o vprašanjih vere in fanatizma, medtem ko je mati! pridiga arogantneža, ki je vsem tem vprašanjem že prišel do dna.) V tej interpretaciji, ki jo je kot svojo intenco potrdil tudi režiser, Bardem igra Boga, nepovabljena gosta sta prva človeka v raju, njuna sinova (Brian in Domnhall Gleeson) pa Kajn in Abel.

Po prvi uri filma, ki je precej uspešno gradila tesnobno občutje, postane hiša prizorišče sedmine, na kateri nevrotični protagonistki dokončno popustijo živci: vdor gostov, njihovih zvokov, gomazenja in uničenja kuliso spremenijo v fresko pekla, vredno Hieronimusa Boscha.

Samo od sebe se sicer ponuja drugačno, malce bolj prozaično razumevanje zgodbe: mati! je, če odmislimo vso kvazisimbolično navlako, parabola o tem, kako zelo težko je biti ustvarjalna duša in poleg tega še slaven: oboževalci, novinarji in javnost jemljejo in jemljejo, vsak hoče delček genija, dokler ne ostane nič, kar bi jim lahko še dal. (Če vam ob tej metareferenčnosti ni nelagodno, ste močnejši od mene.) Tu je še naivna, popolnoma predana in ljubeča ženska, ki Umetnika navdihuje, on pa iz z nje vampirsko izsesava življenjsko moč, dokler ni popolnoma uničena. Kaotično sklepno dejanje, v katerem se hiša spremeni v bojno polje, je v tej interpretaciji ilustracija življenja, ki ne ponuja nobenega zatočišča in zasebnosti, ko si enkrat slaven; edini mogoči izid je dokončen propad.

Film premore subtilnost drvarja, ki prilomasti iz goščave in te s sekiro useka po glavi. Tisti neizrekljivo brutalni prizor, o katerem ste morda že kje brali, pride v trenutku, ko je absurd prignan tako daleč, da bi se človek raje krohotal, kot kričal od groze. Pod vsem truščem se skriva poanta o tem, kako se identiteta ženske lahko absorbira v brezmejni ego njenega partnerja, a Aronofski je preveč obseden s svojo apokaliptično "vizijo", da bi jo lahko artikuliral z vsaj malo občutka. Kljub tehnični neoporečnosti in vizualni spektakularnosti je mati! na mojem osebnem spisku najslabših filmov leta. Žal mi je le Michelle Pfeiffer, ki smo jo na velikem platnu pogrešali in je veličastna v svoji tiho grozeči prezenci, a v tej kolobociji verjetno ne more računati na kake igralske nagrade.

Ocena: 2; piše Ana Jurc

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
sssitrap
# 29.09.2017 ob 23:23
meni je pa všeč da ane jurc ni sram priznati, da je film zanič. dejstvo je, da bi ta film vsi zasmehovali če bi ga posnel kakšen neznan režiser, ker pa se je pod njega podpisal aronofsky in zraven privabil nekaj zvenečih igralskih imen je večina kritikov ponorela za njim.

bojim se da bodo kritiki na tak način nevede uničili aronofskega, kot so to storili s terencom malickom - njegov tree of life je bil kup dreka, ampak ker je bil kritikom tako všeč, je malick mislil da mora servirati še več stilistično podobnih filmov. problem pa je, da so bili le-ti tako slabi in pretenciozni, da si je z njimi malick skoraj uničil svoj mitični sloves ki ga je gradil zadnjih 40 let.
balrog
# 29.09.2017 ob 22:52
Nisem si še ogledal filma, ampak vseeno ne morem mimo ocene kritičarke "najslabši film leta" ?? Ta ocena se mi res zdi pretirana, saj to dejansko predpostavlja, da je ta film slabši od vseh super poflov, ki so bili posneti letos, vseh transformerjev, thorov, wonder woman, lig pravičnih, avengerjev, spidermanov, supermanov in podobne holivudske navlake, ki nam jih servirajo kot poletni hit. Že to, da Aronofsky ni posnel kakšnega dela v sklopu franšize Marvel je vredno vsaj treh točk. Upam, da bo Ana Jurc tako kritična tudi do slovenske filmske produkcije. A je domače avtorje, ker te pač poznajo, težje objektivno presojati ? Po mojem je najslabši film leta in največji (finančni) polom leta velikanski ego-trip Luca Bessona Valerian in mesto tisočerih planetov . ...Tako lesene igre dveh "glavnih igralcev", tako zmedenega scenarija, neizdelanih likov in zapletov, vrzeli in lukenj v zgodbi ob toliko nepotrebno uporabljenih posebnih učinkov na filmu še ni bilo v zgodovini filmske umetnosti. Mislim, da mati tega "dosežka" ne more preseči. Že to da je Aronofsky sprožil tako močna čustva, toliko različnih razlag, kaj naj bi film sploh bil, je po mojem dosegel režiser svoj namen.
bajojoba
# 30.09.2017 ob 08:23
The tree of life je bil in bo pri meni zapisan kot največje razočaranje. To ne pomeni da si Mame ne bom ogledal. Vendar pričakujem podobno, vsaj po kritikah sodeč. Upam, da bo tokrat šlo brez dinozavrov.
janez-jani-novak
# 30.09.2017 ob 01:14
Če hočete kvalitetne reviewe, predlagam youtube kanal Red Letter Media.
ms-601
# 29.09.2017 ob 18:24
Recenzije filma so res dvosmerne; Ali movie sovražiš ali pa ti je top. Me zanima kam spadam.
Tally
# 30.09.2017 ob 10:45
Dober film, ki nastavi ogledalo gledalcu - možne različne interpretacije. Jaz sem prišel do povsem različne razlage (nisem bral recenzij pred ogledom). Odlično odigrano. Dobra kinematografija.
xskip
# 03.10.2017 ob 19:21
fina biblična razlaga filma:
https://youtu.be/NdpBU1eovSE
crime_dog
# 30.09.2017 ob 08:09
@sssitrap The Tree of Life vsekakor ni bil "kup dreka", je pa res treba priznati da je s svojimi zadnjimi tremi filmi Malick zaplaval v precej negledljive vode. Na srečo njegov naslednji film "Radegund" zgleda bolj obetavno.

"Mother" sam me pa ni preveč navdušil - nobene zgodbe, zanimivih likov in vse preveč očiten verski simbolizem. Ga je pa vredno pogledati, če ne zaradi drugega že zato ker je to najbrž prvič in zadnjič da bomo na velikem platnu videli Kristen Wiig kako enega za drugim strelja ljudi v glavo.
sistemc.
# 29.09.2017 ob 23:08
@sisoruen
Made in China je, tako kot vse ostalo.

Ali je poleg kitajskih podnapisov morda sinhroniziran v ruščino ali poljščino, kjer en govorec z monotonim glasom sinhronizira vse osebe v filmu?
xskip
# 29.09.2017 ob 18:17
vidim, da so recenzije tudi drugje: ali je ful cool ali pa kr neki in meh, nič posebnega.

Tema dvema pa super:
Jeremy Jahns - dober za nakup na BluRayu
https://youtu.be/a41k9oJN0FI

Chris Stuckmann - skoraj odlično: -5
https://youtu.be/IDvy0ybpOUI
xskip
# 30.09.2017 ob 00:54
@dStroj
Chris Stuckmann in Jeremy Jahns sta 1 in 2 na Top 10 YouTube Movie Critics
Meni sta všeč. Z njima se strinjam cca 90%

Ali moram spremljati tiste, ki res vse spljuvajo?
Vsak pač svoje.
Tudi onadva veliko filmov ocenita zelo negativno.
Tega nista.

Mnogim pa film ne sede. Ni problema.
Je pa nekaterim potrebno poguglati "mother explained”
ker je film tako bizaren, da jim ni vse jasno ali nič.
Če ga ne razumeš, še ne pomeni, da je slab...

metacritic je 74/100
imdb je 7/10
rottentomatoes 68/100
sisoruen
# 29.09.2017 ob 21:18
Film je odličen. Samo škoda, da ima kitajske al neki podnapise. A kdo ve zakaj?
dStroj
# 29.09.2017 ob 21:36
@xskip
Začni spremljat mal bolj usposobljenje kritike...
Kazalo