Sin znanega sovjetskega ustvarjalca Sergeja Bondarčuka se je v zadnjih letih na ruskem filmskem prizorišču uveljavil s serijo uspešnih filmov, med vidnejšimi sta Naseljeni otok, ki je bil ob nastanku leta 2008 najdražji ruski film, in 9. četa, zgodba, postavljena v sovjetsko-afganistansko vojno. Lani je kariero okronal s še enim vojnim filmom Stalingrad, ki je s 66 milijoni ameriških dolarjev (48,6 milijona evrov) dobička ob 30-milijonskem proračunu postal najuspešnejši film v ruski zgodovini.
Ruski patriotski film v vzponu
Bondarčukovi filmi sodijo v tisto poglavje ruske kinematografije, ki zadnja leta doživlja vse večji vzpon. Filmi, predvsem tisti z domoljubno tematiko, osredotočeno na vojne, v katere se je zapletla Sovjetska zveza, postajajo vse večji, vanje se vlaga vedno več denarja. Takšni patriotski filmi, ki jih ne financira le država, ampak v njih priložnost prepoznavajo tudi ruski mogotci, v tujini ne žanjejo uspeha, vendar Fjodor Bondarčuk si je tako na ruskem kot kitajskem trgu zagotovil dovolj veliko ime, da je pritegnil pozornost hollywoodskega studia. Njegov Stalingrad je 11 milijonov dolarjev pospravil v žep zgolj v kitajskih kinematografih, ki naj bi bili tudi eden od razlogov za Warnerjev izbor režiserja.
V 24 spevov, ki sestavljajo Odisejo, se poglablja scenarist Jeremy Doner, četo producentov pa sestavljajo Gianni Nunnari, Paul Heth in Michael Schlicht. Bondarčuk je potrdil sodelovanje pri novem hollywoodskem spektaklu, česa več pa ne želi razkriti, tudi morebitne lokacije snemanja za zdaj ostajajo skrivnost.

Od strašnih Kiklopov do hipnotičnih siren
Film bo torej na neki način nadaljeval, kjer je Troja v režiji Wolfganga Petersena končala. Homer je v Odiseji (če za trenutek pustimo ob strani t. i. homersko vprašanje) opisal vračanje enega največjih junakov pravkar končane vojne na Itako. Odisej si je v tem času uspel nabrati dovolj zamer na Olimpu, da se je ob vmešavanju bogov njegova vrnitev zavlekla v desetletje, ki jih njegova lepa žena Penelopa preživi z vztrajnim odbijanjem snubcev. Celoten ep, ki poudarja, da vse vendarle ni prepuščeno volji bogov, in spomni na nezanemarljivo moč človeškega razuma, je tako kot Iliada pomemben vir za preučevanje grške družbe v obdobju od 12. do 8. stoletja. Film pa bo verjetno stavil na spopade z enookimi Kiklopi, potovanje v mračno podzemlje Had, mamljive sirene in druge za filmski spektakel hvaležne prizore.
Bondarčuk, ki je bitke Stalingrada, tudi prvega ruskega filma, posnetega v 3D-formatu, menda posnel brez pomoči zelenega platna, bo po letu 2008, ko je Timur Bekmambetov v Hollywoodu posnel film Iskan z Angelino Jolie in Jamesom McAvoyem, prvi ruski režiser, ki bo snemal v ameriški prestolnici filma.