Premiera filma studia Toho je napovedana za leto 2016, dobrih deset let po tem, ko so Japonce strašili s filmom Godzila: Poslednje vojne (r. Rjuhei Kitamura). Letošnja hollywoodska Godzila režiserja Garetha Edwardsa je zaslužila pol milijarde dolarjev, njeno nadaljevanje pa je že napovedano za leto 2018. No, pri Tohu kljub tem zgovornim številkam zatrjujejo, da je vzrok za njihovo odločitev za ponovno oživljanje franšize napredek računalniške grafike in tehnologije v zadnjem desetletju.

V preteklosti so namreč predstavniki Toha precej kategorično zagotavljali, da je prejšnji film (natančneje, 28. na to temo) tudi zadnji film o Godzili. Franšiza se je, kot priča zgodovina, spektakularno začela s kritiško priznanim filmom Gojira (skovanka iz besed gorila in kujira, kar pomeni kita), ki ga je leta 1954 režiral Ishiro Honda. Film je bil v časih, ko televizije v japonskih gospodinjstvih še niso bile tako pogost pojav, popkulturni fenomen: gledat ga je šlo 9,6 milijona ljudi. (Mimogrede, "kralj pošasti" je bil takrat še igralec v obleki iz lateksa.)

Vse skupaj se je sfižilo s poznejšimi poskusi, ki niso navdušili niti stroke niti občinstev: najzgovornejši primerek je najbrž tisti, ki ga je leta 1998 v Hollywoodu režiral Roland Emmerich. Glede letošnjega Edwardsovega filma so mnenja deljena, a dejstvo je, da je franšizo obudil od mrtvih in ji ponudil iztočnico za prihodnost.

"Čas je, da zasenčimo Američane"
Podjetje Toho, ki ima v rokah avtorske pravice za lik Godzile, še ni izbralo režiserja za napovedani film, je pa na čelu projekta veteranski producent Taiči Ueda. Sestavili so tudi komite Godzi-Con (Godzilla Strategic Conference), ki bo usklajeval novo Godzilino javno podobo. "Napočil je trenutek, da Japonska posname film, ki ne bo izgubil v primerjavi s Hollywoodom," je na tiskovni konferenci napovedal Ueda.

Z enim očesom že na OI
Ne zdi se verjetno, da bodo Japonci v film vložili 200 milijonov dolarjev, kolikor so Američani (neuradno) vrgli v svojo bombastično produkcijo, radi pa bi, po Uedovih besedah, "iz Godzile naredili lik, ki bo predstavljal Japonsko", a ga bo do olimpijskih iger l. 2020, ki jih bo gostil Tokio, "ljubil ves svet".

Prvi film o Godzili se je pojavil devet let po bombardiranju Hirošime in Nagasakija in dve leti po koncu ameriške okupacije Japonske, pod katero je bila diskusija o jedrskem bombardiranju cenzurirana. Velikanska pošast, ki so jo zbudili (ali ustvarili) jedrski poskusi v Tihem oceanu, je izbruhnila na platno kot zatirani spomini na množično uničenje, v svoji kolumni o Godzili razmišlja Andrej Gustinčič.