Film
Film Zimske muhe spremlja navihanega, samozavestnega Maro in malce čudaškega Heduša, ki se odpravita dogodivščinam naproti v ledena prostranstva. Foto: SFC
Film Zgodovina ljubezni sledi Ivi, ki med žalovanjem za materjo, umrlo v nesreči, odkrije njeno skrivno razmerje z opernim dirigentom Erikom. Foto: SFC
Letošnja izdaja festivala se je poklonila pred kratkim preminulemu češkemu režiserju Milošu Formanu. Foto: EPA

Dodaj v

Karlovi Vari: Olmu Omerzuju nagrada za režijo, Sonji Prosenc posebna omemba

Eden najstarejših in najpomembnejših evropskih filmskih festivalov
7. julij 2018 ob 18:18,
zadnji poseg: 7. julij 2018 ob 22:05
Karlovi Vari - MMC RTV SLO, STA

Slovenski režiser Olmo Omerzu je na 53. mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih za manjšinsko koprodukcijo Zimske muhe prejel nagrado za režijo in posebno omembo ekumenske žirije. Sonja Prosenc je za Zgodovino ljubezni dobila posebno omembo žirije.

Glavno nagrado žirije, kristalni globus, je prejel romunski režiser Radu Jude za koprodukcijski film I Do Not Care If We Go Down in History as Barbarians. Ljubljenec filmskih festivalov si je za naslov romunsko-češko-francosko-bolgarsko-nemške koprodukcije izbral izjavo iz političnega govora, ki je podprl brutalni pokol na vzhodni fronti Evrope med drugo svetovno vojno. Dogodek so nekateri zgodovinarji pozneje označili za predhodnika holokavsta.

Posebno nagrado je žirija namenila melanholični argentinsko-brazilsko-francoski koprodukciji Sueno Florianopolis v režiji Ane Katz. Zgodba o prvi ljubezni, preteklih ljubimcih, usodnih srečanjih in bežnih radostih je dobila tudi nagrado mednarodnih kritikov (Fipresci), ker gre za "elegantno in kompleksno komedijo s subtilnim humorjem in močnimi karakterji", kot je zapisala žirija združenja.

Nagrado za najboljšo igralko je dobila Mercedes Moran (Sueno Florianopolis), za najboljšega igralca pa Moshe Folkenflik za vlogo v izraelskem filmu Geula (režija Joseph Madmony in Boaz Yehonatan Yacov). Za najboljši dokumentarni celovečerec je bil nagrajen znani dokumentarist ukrajinskega rodu Vitaly Mansky za svoj novi film Putin's Witnesses, portret o vzponu Vladimirja Putina na prelomu stoletja, v sekciji Vzhodno od Zahoda pa je slavila ruska režiserka Elizaveta Stishova za film Suleiman gora o odraslem moškem, ki mora ljubezen najprej izgubiti, da jo lahko najde.

Omerzujev film ceste o muhah
Omerzujev film Zimske muhe spremlja navihanega in samozavestnega Maro ter malce čudaškega Heduša, ki se odpravita dogodivščinam naproti v ledena prostranstva. Na Slovenskem filmskem centru so ga označili za "film ceste o muhah, ki včasih brenčijo naokrog tudi sredi zime". Zgodba - preden se konča na policijski postaji - pripoveduje o izmuzljivih vezeh fantovskega prijateljstva in neukrotljivi želji po doživetjih. Film je nastal v češko-slovensko-poljsko-slovaški koprodukciji.

Sonja Prosenc na festivalu drugič
Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc, ki se je v Karlovih Varih že predstavila leta 2014 s prvim celovečercem Drevo, sledi Ivi, ki med žalovanjem za materjo, umrlo v nesreči, odkrije njeno skrivno razmerje z opernim dirigentom Erikom. Njene predstave o družini se začnejo rušiti, kar ji omogoči, da ubeži bolečini in se raje prepusti jezi. Pogrezne se v popolnoma drugačen svet, kot ga je vajena, a ko preboli prvo razočaranje in občutek izdaje, ugotovi, da lahko z Erikom deli svojo izgubo. Film je nastal kot prva koprodukcija med Slovenijo, Norveško in Italijo, z avtorji in igralci iz vseh treh držav.

Prikažejo okoli dvesto filmov
Na enem najstarejših in najpomembnejših evropskih filmskih festivalov vsako leto prikažejo okoli dvesto filmov, izbrani tekmovalni filmi v glavnem programu pa se potegujejo za veliko nagrado kristalni globus. Letos so jih ocenjevali irsko-škotski režiser in pisatelj Mark Cousins, hrvaška igralka Zrinka Cvitešić, italijanska producentka Marta Donzelli, češki filmski kritik in teoretik Zdenek Holy ter nizozemska režiserka Nanouk Leopold, navaja spletna stran festivala.

Poleg omenjenih slovenskih režiserjev in zmagovalnega romunskega so se za veliko festivalsko nagrado med drugim potegovali še družinska drama Suenjo Florianopolis argentinske režiserke Ane Katz in The Fireflies Are Gone Kanadčana Sebastiena Piloteja. V tekmi za nagrade so bili tudi filmi iz programa dokumentarcev in iz sekcije Vzhodno od Zahoda.

Poklon Milošu Formanu
Letošnja izdaja festivala se je poklonila pred kratkim preminulemu češkemu režiserju Milošu Formanu. Odprla jo je njegova grenka komedija iz leta 1965 Plavolaskine ljubezni. Prav tako je nekaj skladb iz Formanovih filmov odmevalo na otvoritvenem koncertu v izvedbi Češkega narodnega simfoničnega orkestra pod taktirko Liborja Pešeka. Kristalni globus za izjemen umetniški doprinos k svetovni kinematografiji pa so letos namenili igralcu, režiserju, scenaristu, producentu in glasbeniku Timu Robbinsu ter producentu, scenaristu in režiserju Barryju Levinsonu.

Lani je kristalni globus za najboljši film pripadel meditativni drami o očetovstvu z angleškim naslovom Little Crusader češkega režiserja Vaclava Kadrnke.

N. Š., K. T.
Prijavi napako
Komentarji
Ursus1984
# 08.07.2018 ob 00:29
Bravo, Olmo! Drugi slovenski režiser v zadnjih treh letih, ki se iz Karlovih Varov, z enega najprestižnejših festivalov v Evropi, vrača z nagrado za najboljšo režijo. Kapo dol! Če že nimamo Cannesa, Berlina ali Benetk, imamo vsaj Karlove Vare.
Quick
# 10.07.2018 ob 08:23
Karlovy Vary so to. Ne vem kako lahko tkole spreminjate uradni ime mesta.
sagrada
# 07.07.2018 ob 22:20
Bravo Olmo.
1a34
# 07.07.2018 ob 22:04
Čestitke vsem dobitnikom nagrad!
https://en.wikipedia.org/wiki/Karlovy_Va
ry_International_Film_Festival
torcida_ce
# 11.07.2018 ob 23:09
Če pišemo Washington ne vem zakaj pišemo Karlovy Vary po "Vuku". Potem prevajajte do konca pa napišite Karlove Toplice
Ursus1984
# 08.07.2018 ob 18:27
Naša ljuba kinematografija, ki je kot celota gledano nekje v tretjem planu med evropskimi kinematografijami, bi se lahko mirne duše kosala recimo z avstrijsko ali romunsko. Če bi se določene strukture spremenile in predvsem če bi bilo zanjo rezerviranih več sredstev kot za en povprečen avstrijski film. Oziroma če bi znali ta sredstva inovativneje porabit.

Ker je naša filmska politika zmedena, ker naš paradni konj (socialni realizem) drugi delajo bolje in predvsem ker nimamo osrednjega filmskega ustvarjalca s konstantno formo, ki bi voz vlekel dalje - Kozole je še najbližje, na poti tja so Biček, Omerzu in Čadež, medtem ko se je denimo Cvitkovič razvodenel - smo odvisni od "vremenskih" pogojev na festivalski sceni. Dejstvo, da so Biček, Čadež in Omerzu hitro pristali v tujini, zagotovo ni zanemarljivo. Slovenija je s svojim okostenelim pristopom za film neprijazno okolje. Status, ki so si ga omenjeni prigarali, so si pridobili individualno.

Prav, imamo torej Kruh in mleko, Odgrobadogroba, Varuha meje, Razrednega sovražnika, Družino, Rezervne dele, Nočno življenje, Nočno ptico, Playing Men in zdaj The Box (Dušan Kastelic) in (pogojno) Zimske muhe. Je še kateri slovenski film v zadnjih 20 letih dejansko pustil pečat na festivalski sceni? Lahko govorimo o novem valu ali so to vse zgolj prebliski? Kaj je to sploh "slovenski film" in kakšen je njegov mednarodni status?
nina2000
# 08.07.2018 ob 17:33
@Ursus1984

Preveč poenostavljaš. Ja, po tej logiki imamo tudi Berlin. In imamo še Roka Bička (Benetke, Locarno), Cvitkoviča, Šterka in Naberšnika (Montreal), Ivanišina, Virca (Tribeca), Kozoleta (Berlin), Omerzuja (Tokio), Špelo Čadež (Sundance) – če naša »mikro« kinematografija ne bi bila tako podhranjena, bi imeli zagotovo še več. Zanjo namenimo manj denarja kot ga »požreta« dva referenduma, kar je sramota. Vse našteto so zato izjemni uspehi. Če pa prejmeš še nagrado, pa toliko bolj. Čestitke obema nagrajencema.
Ursus1984
# 08.07.2018 ob 15:12
Anomis:

Ja, po tej logiki imamo tudi Berlin. Maja Weiss je za Varuha meje tam dobila nagrado Manfreda Salzgeberja za najbolj inovativen film. Ampak oba uspeha sta iz let 2001 in 2002.

V zadnjih 15 letih se nismo uvrstili v osrednje tekmovalne programe treh največjih filmskih festivalov. Zato so zame tile dosežki v Karlovih Varih toliko vredni.
anomis
# 08.07.2018 ob 14:36
Ursus1984:

Imamo Benetke. Jan Cvitkovič s filmom Kruh in mleko je dobil leva prihodnosti v Benetkah.
galoper
# 07.07.2018 ob 21:39
Je kdo ostal brez nagrade, priznanja, omembe,...?
Kazalo