Direktor Slovenske kinoteke Staš Ravter je v javnem pismu zapisal: "Z nerešenim statusom, brez zagotovljenega financiranja, pogodbe s strani MOL-a in možnosti zaposlitve najnujnejšega strokovnega kadra, Kinodvor žal ne more ustrezno delovati."
"Da bi lahko začel delovati s potrebnim potencialom, bi moral Kinodvor dobiti zvišane subvencije obeh ustanoviteljev. Bitka za vsakodnevno preživetje ga marginalizira in vodi v korak, ki smo ga bili prisiljeni storiti," je pojasnil Ravter.
Se lahko nastala situacija še razreši?
Z ministrstva za kulturo so medtem sporočili, da so bili z začasnim zaprtjem Kinodvora prvič seznanjeni preko spletnih medijskih portalov in novinarskih vprašanj in da o sofinanciranju delovanja Kinodvora še niso odločali. V skladu z določili zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) so zgolj posredovali obvestilo prijaviteljem na razpis za delovanje mreže art-kinematografov. Obvestilo vključuje predlog o višini sofinanciranja, ki ga je oblikovala strokovna komisija za medije in avdio-vizualno kulturo. V zvezi z obvestilom lahko posamezni prijavitelji tudi ugovarjajo predlogu strokovne komisije, kar je po naših informacijah storila tudi Slovenska kinoteka, so zapisali na ministrstvu.
Pogled v zgodovino
Zasnova Kinodvora sega v leto 2002, ko je bil med Mestno občino Ljubljana in ministrstvom za kulturo sklenjen dogovor o vzpostavitvi umetniškega Kina Ljubljanski dvor. S predpostavko, da bo doseženo število 180 tisoč obiskovalcev, ki je bilo pozneje popravljeno na 120 tisoč, je z delovanjem začel v oktobru 2003.
Ravter je spomnil, da je bila nekaj mesecev po odprtju zaradi neustreznosti matične dvorane v Kinodvor prenesena tudi dejavnost kinotečnega programa, ki je trajala vse do leta 2006, ko so odprli prenovljeno dvorano Slovenske kinoteke. Zaradi tega je bilo že tako problematično delovanje umetniškega kinematografa še dodatno oteženo, dodatno subvencioniranje programa in nerešeno financiranje iz preteklosti pa je na koncu leta vodilo v občutno izgubo. Posledici tega sta bili med drugim tudi odstop tedanjega vodstva in racionalizacija poslovanja.
Negativno mnejne o delovanju MOL-a
Sledil je prepolovljen obisk v letu 2007, poslovanje pa je bilo sanirano. Ob koncu leta 2007 se je oglasil MOL in, tako Ravter, na svojo roko izpeljal medijsko izjemno negativno preverjanje delovanja Kinodvora, kar je imelo za posledico dodatni padec njegovega ugleda in položaja.
Vse se začne in konča pri denarju
Na podlagi vse glasnejših dvomov o ustreznosti delovanja in vlog partnerjev v omenjenem projektu, je strokovna komisija za medije in avdiovizualno kulturo občutno zmanjšala dotacijo za leto 2008 na vsega 40 odstotkov zneska preteklega leta, kar je po Ravterjevih besedah premalo za preživetje kina.
Druga (in tretja in četrta) plat medalje
Tako načelnik Oddelka za kulturo MU MOL Uroš Grilc kot prvi programski vodja Kinodvora Jurij Meden sta februarja, ko smo ju o tem povprašali, krivca za nastali položaj iskala v samem vodstvu Slovenske kinoteke, ki upravlja tudi Kinodvor. To naj bi bilo nezainteresirano, premalo zagnano in brez vizije, kar se je posledično kazalo tudi na programu kina, ki je bil po mnenju Grilca neprepoznaven in je ponujal premalo obkinematografskih dejavnosti.
Upravnik Kinodvora Miha Erman je po drugi strani trdil, da za nastali položaj prav gotovo ni bil kriv neprepoznaven kinematografski program, pač pa sam Kinodvor. Natančneje: neizrazita celostna grafična podoba, toga internetna stran, nedelovanje bara, ki ga je inšpekcija zaprla, saj je dejavnost opravljal brez potrebnih dovoljenj, in tako dalje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje