To Be or Not to Be je film, ki je bil posnet med vojno, še preden so se ZDA pridružile zaveznikom, pomembno, da gre za redko hollywoodsko delo, ki se pred dogodki v Pearl Harborju ni spogledovalo s Hitlerjem in nacistično oblastjo. Foto: RTV SLO
To Be or Not to Be je film, ki je bil posnet med vojno, še preden so se ZDA pridružile zaveznikom, pomembno, da gre za redko hollywoodsko delo, ki se pred dogodki v Pearl Harborju ni spogledovalo s Hitlerjem in nacistično oblastjo. Foto: RTV SLO

Nocojšnji uvod v filmsko komedijo, ki velja za izrazito nekorektno in prodorno delo pionirja ameriške klasične komedije Ernsta Lubitscha, bo pred samim začetkom filma komentiral filozof Mladen Dolar, gost v oddaji Kinoteka. Mesečna pogovorna oddaja, ki jo vodi novinarka uredništva oddaj o kulturi Mateja Valentinčič, uvaja v filmske cikle.

V filmskem terminu vsak petek zvečer na TVS 2 se predstavljajo najpomembnejša dela filmske zgodovine. Pred oddajo Kinoteka je o pomenu kinotečnih filmov spregovoril Mladen Dolar:

Vrhunec ameriške klasične komedije: Biti ali ne biti
Zakaj ima Biti ali ne biti (slov. Biti ali ne biti) mojstra komedije Ernsta Lubitscha v filmski zgodovini tako pomembno mesto? Gotovo je za film, ki je bil posnet med vojno, še preden so se ZDA pridružile zaveznikom, pomembno, da gre za redko hollywoodsko delo, ki se pred dogodki v Pearl Harborju ni spogledovalo s Hitlerjem in nacistično oblastjo. Prav trk zgodovinskega trenutka in izbire žanra - komedije - je napovedoval drugačnost. Za film velja, da so ga med snemanjem, zaradi odporniške teme in vrste "neokusnih šal" na račun tako Nemcev kot Poljakov, večkrat poskušali sabotirati.

Nekaj filmografskih podatkov:
Biti ali ne biti (To Be or Not to Be)
ZDA, 1942

Režija: Ernst Lubitsch

Scenarij: Melchior Lengyel, Edwin Justus Mayer, Ernst Lubitsch

Igrajo: Carole Lombard, Jack Benny, Robert Stack

Ena največjih filmskih komedij vseh časov je umeščena v varšavski gledališki ansambel leta 1940. Gledališčnike med pripravo resne drame o Adolfu Hitlerju prehiti nemška vojska, ki zavzame Varšavo. Zaprtje gledališča jih spodbudi k temu, da odigrajo svoje življenjske vloge. Preoblečeni v sovražnikove uniforme prodrejo v štab gestapa, seveda z namenom prispevati k zmagi zaveznikov. Od tu dalje pa gledališki ansambel uprizori najbolj nevarno igro vseh časov.

Preostali filmi v ciklu Konec II. svetovne vojne:

- 1. maj: Jean-Pierre Melville: Armada senc (1969), drama o francoskem odporniškem gibanju

- 8. maj: Grigorij Čuhraj: Balada o vojaku (1959), sovjetska vojna drama

- 15. maj: Mihail Kalatozov: Letijo žerjavi (1957), sovjetska protivojna lirična mojstrovina

Naslednji, majsko-junijski kinotečni filmski ciklus bo posvečen Orsonu Wellesu ob priložnosti 100. obletnice njegovega rojstva.

Kinoteka se priključuje štirim rednim premiernim filmskim terminom Televizije Slovenija, v katerih se tedensko predvajajo dela iz sodobne evropske in svetovne filmske produkcije. To so sredni Film tedna, ponedeljkova Dediščina Evrope, torkov Sedmi pečat, Sobotna uspešnica in nedeljski Kino za družino, kje so na sporedu pogosto filmi starejših letnic.