Trilogijo, ki ima skupen tudi pogled na dogajanje skozi otroške oči, sestavljajo filmi Machuca, Kamchatka in The Year My Parents Went on Vacation. Gledalci v njih spoznavajo diktaturo, kot je v Čilu, Argentini in Braziliji vladala v 70. letih prejšnjega stoletja.

Obiskovalci Berlinala se seznanjajo z dogajanjem v največji južnoameriški državi, v kateri evfemizem ''iti na počitnice'' pomeni skrivati se pred oblastjo. Z njim je seznanjen tudi 12-letni deček, ki ga starša pustita pri dedku, sama pa begata po deželi, v kateri vlada nogometna evforija, ko Brazilci postanejo svetovni prvaki.

Ko tudi nogometni opoj ni dovolj
A tudi nogomet, pravi opij za Brazilce, ni dovolj, da bi prebivalci pozabili na gorje v deželi, je na Berlinalu povedal režiser Cao Hamburger, ki je to dejstvo prikazal z izmeničnim pogledovanjem glavnega junaka na televizijski ekran in telefon, za katerega je nenehno upal, da ga bo povezal s staršema, ki bežita pred zaporom, izselitvijo, mučenjem ali celo smrtjo.

"Zdi se mi, da smo režiserji začutili potrebo, da spregovorimo o tem obdobju v naših državah ... In vsi smo si izbrali pogled skozi otroške oči," je skoraj hkratno nastajanje treh filmov s podobno temo pojasnil Hamburger, ki je izdelek posnel tudi zato, da bi rojake spomnil na napake v preteklosti, za katere si nikakor ne želi, da bi se ponovile.

Južnoameriški režiserji se ne bojijo težkih tem
Prepričanje je skupno številnim južnoameriškim režiserjem, ki so kamere v zadnjih letih pogosto usmerili v težke razmere na tej celini, pa naj bo v preteklosti ali sedanjosti. Božje mesto popelje med nasilnimi predmestji Ria de Janeira, Carandiru seznanja z zaporniškim masakrom v Sao Paulu, Buenos Aires 1977 pa pripoveduje zgodbo o štirih moških, ki so želeli pobegniti iz "varne hiše", v kateri so jih mučili specialci.

Več kot le politični film
Hamburger sicer za svoj izdelek, ki se poteguje tudi za zlatega medveda, pravi, da je več kot le politični film. "Leto počitnic" je univerzalna zgodba o komunizmu, ki sega prek generacije, pripoveduje o prijateljstvu med mladimi in možnosti sožitja med različnimi prepričanji in kulturami. Sožitje spodbuja prav "brazilski opij" - nogomet. Tega skupaj igrajo in gledajo Brazilci, Italijani in Judje - dečka Maura namreč po dedkovi smrti posvoji stari Jud.

Poklon prednikom
Prav v tej točki pa je film The Year My Parents Went on Vacation delno tudi Hamburgerjev poklon njegovim prednikom. Njegov oče je bil rojen v Berlinu, kjer ima Hamburgerjeva družina še vedno del posestva. Ta ji je bil vrnjen po združitvi obeh Nemčij, a ga Cao še ni utegnil videti. "Zdaj, ko sem ravno v Nemčiji, pa ga bom vsekakor obiskal," je na svoje nemške korenine opozoril brazilski režiser.