Ribnica se lahko pohvali z zvonikoma, ki ju je po drugi svetovni vojni, kot eno zadnjih del, načrtoval arhitekt Plečnik. Foto: Iz arhiva oddaje Mestne promenade
Ribnica se lahko pohvali z zvonikoma, ki ju je po drugi svetovni vojni, kot eno zadnjih del, načrtoval arhitekt Plečnik. Foto: Iz arhiva oddaje Mestne promenade
Mestne promenade
Pri nastajanju serije so sodelovale številne kulturne institucije, tudi Mestna knjižnica Izola. Foto: Mestna knjižnica Izola
Ribnica
Televizijska ekipa pri lončarju Janezu Pogorelcu v Dolenji vasi pri Ribnici. Foto: Iz arhiva oddaje Mestne promenade
Mestne promenade
Ustvarjalcem so pomagali številni domačini, na Ptuju tudi fotograf Stojan Kerbler. Foto: Iz arhiva oddaje Mestne promenade
Izola
Ime Izola pomeni otok in priča o nekdanji legi mesta, ekipa se je zato v mesto pripeljala z ladjo. Foto: Iz arhiva oddaje Mestne promenade
Andrej Doblehar
Avtor in voditelj Andrej Doblehar je dokumentarno nanizanko zasnoval kot kulturne sprehode po slovenskih mestih. Foto: Iz arhiva oddaje Mestne promenade
Mestne promenade
Dokumentarna nanizanka povezuje tradicijo in sodoben utrip ter se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Foto: Iz arhiva oddaje Mestne promenade

Dokumentarno serijo je urednik, scenarist in voditelj Andrej Doblehar zasnoval po zaključku obsežne dokumentarne serije Kulturni vrhovi, v kateri so gledalci v sedmih letih spoznali trideset velikih kulturnih spomenikov naše sakralne dediščine na geografskih vrhovih. Če je bil to pionirski projekt, saj romarskih cerkva v zgodovini TV Slovenija na tako sistematičen in obsežen način še niso predstavili, pa so predstavitve mest, lahko rečemo, kar stalnica v televizijskem programu. Spomnimo samo na Oživele kronike Brede Kovič iz šestdesetih let in njene kasnejše celostne avtorske predstavitve Ljubljane, Naselbinsko kulturo na Slovenskem iz osemdesetih let, ki sta jo pripravljala Nace Šumi in Janez Lombergar, ter vrsto oddaj v ciklu Podoba podobe Iztoka Premrova, ki so ob Dnevih evropske kulturne dediščine predstavljale tudi dediščino naših mest. Od teh predstavitev pa so se slovenska mesta bistveno spremenila, vendar ne toliko njihova stoletna kulturna dediščina, temveč novo dojemanje tistih mestnih prostorov, ki jih poimenujemo promenade. Prav tako pa so se spremenile tudi tehnološke možnosti televizijskega medija za njihovo predstavitev.

Dokumentarna serija Mestne promenade,

1. program TV Slovenija ob sobotah ob 17.20

1. Ptuj: 23. december

2. Škofja Loka, 30. december

3. Ribnica, 6. januar

4. Izola, 13. januar


Promenade nekoč in danes
Promenade so bile povezane s staro meščansko kulturo in tradicijo življenja v mestih, čas po drugi svetovni vojni pa je prekinil ta razvoj in povzročil zaton klasičnega življenja promenad, kjer so se pokazali ugledni sprehajalci in so se spoznavali, zabavali, zaljubljali, opravljali. To je bil mestni ritual in promenade so bile prostor uglajenih pogovorov in vedno živahen kraj, kar se ohranja tudi v sodobnem času, vendar z nekoliko drugačnim pomenom in pojavnimi oblikami. Na to je seveda najbolj vplival razvoj sodobnih medijev in spletnih strani za spoznavanje. V novi dokumentarni nanizanki so promenade zgolj izhodišče in televizijska ekipa bo ob predstavitvi dogajanja na trgih in ulicah obiskovala tudi bolj ali manj znane mestne znamenitosti, saj so oddaje zasnovane kot kulturni sprehod po mestu. Izbor je temeljil na nekih splošnih strokovnih dognanjih, je pa seveda tudi oseben izbor avtorja in bo zato kakšnega gledalca potek zgodbe v posamezni oddaji presenetil, prav tako morda tudi izbor gostov ter znamenitih zgodovinskih osebnosti.

Televizija in popularizacija kulturne dediščine
Naslov nove dokumentarne nanizanke izhaja iz zavedanja, da so bile nekdaj mestne promenade politični, socialni, kulturni in družabni centri mesta, s promenad pa so se ljudje ob koncu druženja ali opravkov spet razkropili v svoje domove - v hiše, palače, vojašnice, cerkve in samostane, ki so se ohranili kot naša dragocena kulturna dediščina. Širši namen serije je namreč predstaviti in popularizirati kulturno dediščino, kar je ena temeljnih nalog konservatorske službe, TV Slovenija pa je bila v svoji (skoraj) šestdesetletni zgodovini ne samo poročevalka, temveč tudi soustvarjalka politike celostnega sistema varstva kulturne dediščine, kar so pokazale strokovne študije. Televizija je bila kot medij najprimernejša za celovito avdiovizualno predstavitev dediščine, televizijski ustvarjalci - umetnostni zgodovinarji pa so v sodelovanju s konservatorsko službo strokovno področje ne samo predstavljali, temveč tudi samostojno opozarjali na določene probleme varovanja dediščine. Zato imajo tovrstne televizijske dokumentarne oddaje s kompleksnimi strokovnimi predstavitvami pomembno mesto ne samo v medijskem prostoru, temveč tudi v umetnostni zgodovini in konservatorstvu.

V prvi sezoni Ptuj, Škofja Loka, Ribnica in Izola
Izbor mest je temeljil na zastopanosti različnih slovenskih pokrajin, Ptuj pa je bil izbran za uvod, saj je eno najlepših slovenskih mest, velja pa tudi za najstarejše; prostor in ime rimskega mesta so prevzeli slovanski priseljenci, vendar strokovnjaki pravijo, da je bila med eno in drugo naselitvijo krajša prekinitev. Škofja Loka navdušuje predvsem zaradi številnih upodobitev slikarjev impresionistov, ki so v stalni zbirki naše Narodne galerije, Izola pa je od vseh obalnih mest ohranila največ pristnega sredozemskega vzdušja. Za Ribnico se je sprva zdelo, da ne ponuja dovolj gradiva, vendar se je kasneje izkazalo prav nasprotno; tako je nastala zanimiva oddaja, ki predstavlja zlasti etnološko dediščino. V veliko pomoč pri nastajanju serije so bili domačini in mesta smo spoznavali skupaj s kurentom Markom Šamperlom, fotografom Stojanom Kerblerjem, kiparjem in restavratorjem Viktorjem Gojkovičem, uršulinkama Lavrencijo Kržišnik in Marijo Jasno Kogoj, zgodovinarjem Francetom Štuklom, slikarko Doro Plestenjak, lončarjem Janezom Pogorelcem in kiparko Ano Češarek, župnikom Antonom Berčanom, zgodovinarko Marino Gradišnik, ribičema Cristianom in Loredanom Pugliese, vinarjem Brunom Zarom in predsednikom Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola Markom Gregoričem.

Večletno odkrivanje slovenskih mest
Načrtovano je, da se bo nanizanka nadaljevala več let, saj gradiva gotovo ne bo zmanjkalo, bolj kot predstavitve večjih in znanih mest pa so morda zanimivi kraji, ki so imeli nekoč izjemen kulturni in umetnostni pomen za širše območje, kasneje pa so tak vpliv izgubili. Domačini se zelo trudijo za oživljanje te tradicije s prireditvami, kot so sejmi, folklorna in druga srečanja, in prav je, da jih tudi TV Slovenija v tem podpre. Zato gredo televizijski ustvarjalci na teren med ljudi in kulturne spomenike, saj tam nastajajo najboljše zgodbe. Izziv je, kako večstoletno ali celo tisočletno zgodovino skrčiti v polurno oddajo, kar zahteva veliko študija in odbiranja. Največji izziv pa ostaja, kako strokovne stvari predstaviti na način, ki bo, kot rečemo, "televizičen", torej vsebinsko razumljiv in vizualno dopadljiv ter izpeljan v dovršenem scenaristično-režijskem loku. Za to si prizadeva celotna ustvarjalna ekipa dokumentarne serije Mestne promenade, ključno pa je zlasti sodelovanje z režiserji. To so bili v prvi sezoni serije Petra Hauc, Ita Obersnu, Boštjan Vrhovec in Aleš Žemlja, vsak od njih pa je dal svoj avtorski pečat posameznemu mestu.