Petkove večere bo odslej veliko mamljiveje preživljati doma: filmski termin Kinoteka se s septembrom seli na 1. program TV Slovenija in se pričenja vsak petek ob 23.00. Naslednji štirje tedni bodo tako minili v družbi velikega španskega mojstra.

Ciklus filmov Luisa Buñuela v petkovem filmskem terminu Kinoteka na prvem programu nacionalke bo nocoj ob 23.00 odprl pogovor z umetnostnim zgodovinarjem, pesnikom in prevajalcem dr. Miklavžem Komeljem. Z voditeljico Matejo Valentinčič se bosta pogovarjala o umetnikovem nadrealizmu, črnem humorju in odnosu do krščanstva.

Luis Buñuel (1900–1983) je bil eden osrednjih filmskih avtorjev 20. stoletja. V obsežni kinematografiji, ki jo je ustvarjal na dveh kontinentih, Evropi in Ameriki, je predočanje terorja in moralnih protislovij družbe in ideologij 20. stoletja praviloma križal s črnim humorjem.

Izbor najbolj kritično neizprosnih filmov
V ciklu na Televiziji Slovenija bo na vpogled ožji presek, v katerem se izkaže njegova brezčasna cinična in kritična ost. V Andaluzijskem psu, Zlati dobi, Viridiani, Angelu uničenja in Tristani, ki bodo štiri petke zapovrstjo na sporedu Kinoteke na SLO 1, so prisotni značilni boji z nosilci moralnih vrednot, moči in oblasti, z razmerjem med kulturo, religijo in zakonom ter seksualnostjo, nagonskimi vzgibi, zemeljskimi užitki, željo, erotiko. Neustrašno se spopada z diskurzi velikih institucij, ki so oblikovale zahodno kulturo: s patriarhalnostjo, krščansko moralo in meščanskim razredom. Buñuel se je prišteval k pariški skupini nadrealistov, gibanje nadrealizma pa je sam razumel kot zagovor uničenja, škandala, zloma z vsem, kar razumemo kot naravno in samoumevno.

Po omenjenem pogovoru z dr. Komeljem ob 23.25 sledi tisti celovečerec, ki velja za utelešenje nadrealistične drže (kako tudi ne bi, ko je pa njegov soscenarist Salvador Dalí). Zlata doba in Andaluzijski pes - ta bo na sporedu 16. 10. - tvorita prelomno debitantsko dvojico avantgardnega mojstra.

Hipnotizirajoče škandalozne podobe
Buñuel je verjel, da je bistvo filma v njegovi zmožnosti hipnotiziranja občinstva z reprodukcijo domišljijskih, sanjskih in v nadrealistični maniri škandaloznih podob. V Zlati dobi je pomešal dokumentarec o škorpijonih, zgodbo cerkvenih dostojanstvenikov, ki polagajo kamen novega mesta Rim, ter mladega para, ki se predaja telesnim užitkom orgije na gradu. Reakcija na film v času nastanka je bila neverjetna. Katalog Slovenske Kinoteke povzema: "Fašisti so razdejali kinodvorano Studio 28, kjer se je film predvajal, oblasti pa so film prepovedale. Pariško občinstvo ga je ponovno videlo šele 59 let pozneje."

S filmom Viridiana (1961), zgodbo o padli nuni - na sporedu bo 2. oktobra - je Buñuel zakuhal enega največjih škandalov v zgodovini španskega filma. Film, ki ga je ustvaril na pobudo španskega predsednika in generala Franca, ki je želel na ta način izraziti podporo španski kinematografiji, nikakor ni bil tisto, kar si je 'Generalísimo' želel videti. Ta je film takoj označil za blasfemičnega in prepovedal njegovo predvajanje. Viridiana je parabola o moralnem razcepu med dobrim in zlim, med zaupanjem v človeško dobroto in pragmatičnim cinizmom, razcepom, ki tukaj privede do resnično tragičnega konca.
Mlado dekle po imenu Viridiana se pred odpravo v samostan na družinskem posestvu poslavlja od strica don Jamieja. Njen stas že ostarelega, osamljenega strica globoko pretrese, saj v njej uzre zrcalno podobo svoje pokojne žene. Don Jamie se nenadoma prelevi v brezumnega zaljubljenca in pohotneža, vendar mu morala ne pusti, da bi zlorabil Viridianino telo v spanju, zato zgolj uprizori posilstvo in ji naslednjega dne laže, da sta noč preživela skupaj. Don Jamie namreč računa, da bo tradicionalna morala nečakinjo obdržala na posestvu ...

Teden dni kasneje, 9. oktobra, bo na sporedu Tristana, klasika s Catherine Deneuve v naslovni vlogi, komentar malomeščanskih idej zakonskega jarma. Mlada Tristana izgubi starše in odide v rejo k don Lopeju, ostarelemu in bolnemu aristokratu, ki pričakuje, da bo dekle prevzelo štirikratno vlogo njegove žene, skrbnice, hkrati pa še učenke in hčerke. Do Tristane ubere patriarhalen odnos in jo poizkuša prevzgojiti v liberalno intelektualko. Dekle pa nima posebnega odnosa do don Lopejevih nasprotujočih si poskusov prevzgoje in zapeljevanja ter ga mirno zapusti. A že čez nekaj let jo usoda pripelje nazaj ...

Andaluzijski pes, "poziv k umoru"
16. oktobra se bo nadrealistični maraton sklenil z velikopoteznim dvojčkom. Prvi bo na sporedu tisti film, ki ga ob omembi Buñuelovega imena našteje vsakdo: Andaluzijski pes velja za vodilno delo filmske avantgarde in nadrealizma. V primeru debitantskega dela tedaj nadobudnega mladeniča, ki se je pravkar preselil iz Španije v Pariz, kjer se je priključil pariški nadrealistični skupini, gre med drugimi za slavni prizor neposrednega posnetka skeleče, travmatične podobe: rezila, ki poseže naravnost v človeško zrklo in ga prereže na polovico.
Andaluzijski pes je brezdanja zakladnica večplastne sanjske simbolike, metonimij in metafor, ki so na filmski trak prispele neposredno iz sanjskih svetov Luisa Buñuela in njegovega najboljšega prijatelja Salvadorja Dalíja. Buñuel je v svojem življenjepisu zapisal, da so ga kot nadrealista mikale geste uničenja, poziva k akciji, nekakšnega terorizma. Dejal je: »Andaluzijski pes ni nič drugega kot poziv k umoru.«

Pekel buržoazije
Prvemu šoku sledi še "črna nadrealistična komedija" iz Buñuelovega mehiškega obdobja, Angel uničenja, ki je hkrati fantazijski eksperiment s tezo o moralnem samorazkroju družbenega razreda v njegovih lastnih ritualih in institucijah. Bogat mehiški buržuj za svoje prijatelje priredi večerjo v razkošni vili. Ko pride čas za odhod, povabljenci iz skrivnostnega razloga ne morejo prestopiti praga sobane. Nihče ne ve niti ne zna razložiti, zakaj ne morejo enostavno odkorakati skozi vrata, ki ostajajo na stežaj odprta. Položaj postane klavstrofobičen, smešen in absurden tako za obiskovalce kot za gledalce. Gostje se zatekajo k nenavadnim rešitvam bega iz zaklete sobane, lakota jih prežene na rob blaznosti, drug drugega začno duševno in telesno mučiti. Nekateri se prepustijo promiskuiteti, spet drugi doživijo živčni zlom ...