Film
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.7 od 7 glasov Ocenite to novico!
Urša Menart, Ne bom več luzerka
Urša Menart je v svojem dokumentarcu kaj pa Mojca? ponudila fascinantno analizo (trpečih) ženskih likov v zgodovini slovenskega filma. Foto: Vertigo, Željko Stevanić

Dodaj v

Nov slovenski celovečerec o "deziluziji preizobraženih milenijcev"

Prvi igrani celovečerec obetavne mlade avtorice
10. september 2017 ob 13:58
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Ljubljani je v petek padla prva klapa igranega prvenca Ne bom več luzerka režiserke in scenaristke Urše Menart. V filmu se na humoren način ukvarja z družbeno problematiko in tem, da je v zadnjih nekaj letih ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo.

Protagonistka filma Ne bom več luzerka je Špela, ki se je trmasto odločila ostati v Ljubljani in se pri 29 letih po spletu nesrečnih okoliščin znajde na kavču svojih razočaranih staršev, osamljena in brez službe, sredi krize, ki se v Sloveniji za številne kar noče končati. Odloči se, da bo svoje življenje do naslednjega rojstnega dne obrnila na bolje, toda skupina novih prijateljev ji utegne že tako desetletje predolgo adolescenco samo še podaljšati.

Ne bom več luzerka je "film o deziluziji in o generacijskem prepadu med 'preizobraženimi' milenijci, ki jih nihče ne potrebuje, in njihovimi starši, ki so imeli za svoje otroke visoka pričakovanja, zdaj pa le nemočno opazujejo, kako jim življenje ne steče, kot bi moralo", pravi Menartova, ki jo slovensko filmsko občinstvo pozna po dokumentarnih filmih Nekoč je bila dežela pridnih in Kaj pa Mojca?, ki se na humoren način ukvarjata z nacionalno identiteto in z odnosom med zgodovino in popkulturo.

V glavnih vlogah filma Ne bom več luzerka, katerega snemanje se bo predvidoma končalo 16. oktobra po skupno 27 snemalnih dneh, igrajo Eva Jesenovec, Živa Selan, Jurij Drevenšek, Saša Pavček, Branko Završan, Špela Rozin, Timon Šturbej, Aljaž Jovanović, Matic Lukšič, Tina Potočnik Vrhovnik in Lara Vouk.

Film, ocenjen na 630.000 evrov, je sofinanciral Slovenski filmski center v vrednosti 320.000 evrov. Koproducentski vložek RTV Slovenija znaša 100.000 evrov, filmski studio Viba pa prispeva 135.000 evrov v tehničnih storitvah. Producent filma je produkcijska hiša Vertigo, koproducenta sta NuFrame in 100 d.o.o., ki prispevajo preostali finančni delež, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra.

Menartova je sodelovala tudi pri dveh scenarijih celovečernih filmov režiserja Damjana Kozoleta, in sicer Nočno življenje, kjer je bila sodelavka pri scenariju, in Polsestra, kjer je bila koscenaristka. Oba filma sta nastala pod okriljem produkcijske hiše Vertigo.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
TurboMan
# 10.09.2017 ob 15:33
komi sm čaku še eno derpesivno dramo
angryjoe
# 10.09.2017 ob 19:23
film o deziluziji in o generacijskem prepadu med 'preizobraženimi' milenijci, ki jih nihče ne potrebuje

Upam, da se naslovi tudi idiotske odločitve milenijcev pri izbiri študija.
RenatoP
# 10.09.2017 ob 18:37
Naj uganem, agrft napfilani dialogi z melanholicno glasbeno spremljavo.
Vsaj kaksen napovednik bi lahko dodali ce ste ze spisali clanek.
oziris.va
# 11.09.2017 ob 08:00
A zdaj več ne velja rek "uči se, uči, da ti ne bo treba delati"?
No ja, zdaj jim res ni treba delati, ker ne dobijo zaposlitve ... ironija.
strugacki
# 11.09.2017 ob 04:44
sliši se kot dolgčas na prvo žogo
heristalski166
# 10.09.2017 ob 22:25
končno tudi ta tema, kajti še nedolgo nazaj se je smatralo za mlade zaboljence še po jurčičevo, tj tiste ki zabluzijo pri študiju in potem vsestransko zabluzijo, danes pa so zabluzeni tisti ki ob diplomi še nimajo službe (iz študentskega dela), upam torej da se predstavi ustrezna mera cinizma, apatije in disocialnosti, sicer pa je študij še vedno vsekakor smotrna odločitev, če nič drugega se imaš še 5+ let fajn (torej je treba študirat uizi družboslovje) in mogoče tudi dobiš službo prek študentskega dela, kajti zaposlitve s srednjo šolo (oz tehničnim faksom) so v privatnem sektorju in torej res podn

na to temo so imeli srbi že film z naslovom ni na nebu ni na zemlji in podobno temo obravnavajo tudi rane, to so filmi iz devetdesetih in se zdi se je prav na balkanu tudi glede tega (poleg islamskega fundamentalizma in spopada civilizacij) spet začela zgodovina

sej morm priznat se zdi taka družbena odklopljenost bolj romantična kot štancanje službe od osmih do štirih in se gužvat v avto kolonah iz službe in avgusta na morje
Kazalo