Znameniti Ponte vecchio oziroma Stari most nad reko Arno je bil že v času vladavine Medičejcev prepoznavna veduta Firenc. Foto: EPA
Znameniti Ponte vecchio oziroma Stari most nad reko Arno je bil že v času vladavine Medičejcev prepoznavna veduta Firenc. Foto: EPA
Michelangelo: David
Michelangelov David velja za poosebljenje renesančnih meril lepote. Foto: EPA
Katedrala v Firencah
Kupola na katedrali v Firencah, ki jo je načrtoval Fillipo Brunelechi, je eden največjih arhitekturnih in gradbenih dosežkov renesanse.
Scorppio del carro
Pirotehnična naprava scorppio del carro je bila obvezen del karnevalov Lorenca Veličastnega. Foto: EPA

To trditev ste lahko že preverili na 1. programu TV Slovenija, saj je bil na sporedu prvi del nove igrane dokumentarne serije Medičejci - Botri renesanse. Štiri ponedeljke boste lahko spremljali zgodbo o znameniti družini Mediči, ki je takoj po vzponu na oblast Firenc s Cosimom starejšim leta 1434 pokazala posluh za umetnost. Ne le zato, ker bi bili člani dinastije tako dovzetni za lepoto, ki so jo na slikarskih platnih pričarali umetniki, ampak predvsem zato, da bi z zunanjimi simboli veličastja utrdili svojo oblast.

Svetovna prestolnica umetnosti
Medičejci so tako v Firence začeli vabiti velike umetnike, ki so iz mesta ustvarili svetovno prestolnico umetnosti 15. stoletja; ustvarili so mesto, ki še danes velja za iluzijo idealnega mesta za vse umetniške zanesenjake. A že kmalu je začelo kazati, da bo doba "umetniške blaginje" kaj kratkega življenja. Firence so bile namreč bojevito in sovražno okolje, kjer so predstavniki mogočnih meščanskih družin na vsakem sprehodu skozi temačne predele mesta trepetali za svoje življenje. Boj za oblast je bil neusmiljen in Medičejce so zaradi čaščenja antične telesnosti in dekadentnega načina življenja izgnali iz mesta.

Papeževa ljubezen do umetnosti
Ne za dolgo. Pokroviteljstvo jim ponudi papež Julij II., po čigar smrti se na prestol Katoliške cerkve drug za drugim povzpneta kar dva Medičejca. Papeža Leon X. in Klement II. nista gojila prav nič značilno puritanskega odnosa Cerkve do umetnosti. Nasprotno. Čeprav sta oba papeža veliko časa posvetila verskim vojnam, ki so tedaj pretresale "stari krščanski svet", sta bila neutrudna spodbujevalca razvoja umetnosti. Po smrti zadnjega od njiju - Klementa II: - pa se je marsikaj spremenilo. Leto 1534 velja za konec zlate medičejske dobe v Firencah in v Rimu, konča pa se tudi veličastno obdobje visoke renesanse.

Muhavost medičejskih vladarjev
A s tem se renesansa še ni izpela. Leta 1569 se je do oblasti prebil Cosimo I., ki postane veliki toskanski vojvoda, družina Medičejcev pa se tako dokoplje do kraljevskih časti in si "podredi" celo četo umetnikov in znanstvenikov. Tudi Galileo Galilei, čigar delo Dialog o dveh svetovnih sistemih je postavilo temelje heliocentrične teorije o ustroju vesoljstva, je bil varovanec in velik častilec Medičejcev. Ravno primer Galilea Galilea ilustrira častihlepnost Medičejcev. Ko so Galilea leta 1633 privedli pred inkvizicijsko sodišče, se mu je veliki toskanski vojvoda Ferdinand II. Medičejski odpovedal in svojega varovanca ni več želel ščititi.

Veličastni karnevali Lorenca Veličastnega
Ko že ravno govorimo o vlogi Medičejcev pri razvoju renesančne umetnosti, ne smemo pozabiti na Lorenca Veličastnega. Lorenco je vzdevek Veličastni dobil zaradi ljubezni do mogočnih javnih slovesnosti in do vsega lepega. V zgodovino se tako ni vpisal le kot pokrovitelj Leonarda da Vincija, Donatella, Sandra Botticellija, Michelangela Buonarrotija, Domenica Ghirlandaia, Andree del Verrocchia in drugih, ampak tudi kot pobudnik spektakularnih karnevalov. Pravzaprav ga številni imenujejo kar oče sodobnega karnevala. Na njegovo pobudo so se po trgih in ulicah Firenc vili sprevodi mask, cele črede "umetnih" konj, da bi vsa "maškarada" bila še bolj veličastno, pa so samo za dan ali dva postavili celo večnadstropne montažne stavbe in spomenike.