V Ljubljani bo na več lokacijah od 22. in 29. marca potekal 14. festival dokumentarnega filma (FDF). Glavni temi letošnje izdaje sta jedrska energija in arabska pomlad. Foto: FDF /  Matej Kerec
V Ljubljani bo na več lokacijah od 22. in 29. marca potekal 14. festival dokumentarnega filma (FDF). Glavni temi letošnje izdaje sta jedrska energija in arabska pomlad. Foto: FDF / Matej Kerec
V sklopu FDF Amnesty International Slovenije že od leta 2009 podeljuje nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic. Foto: FDF / Matej Kerec
Jafar Panahi: To ni film
Na festivalskem programu je tudi dokumentarec z naslovom To ni film, ki sta ga iranski režiser Jafar Panahi in Mojtaba Mirtahmasb posnela med čakanjem na končno sodbo Panahiju. Režiser je bil nato poleg šestih let zapora med drugim obsojen tudi na 20-letno prepoved režiranja filmov in pisanja scenarijev. Obiskovalci festivala bodo lahko na infotočki Amnesty International Slovenije med tremi odprtimi peticijami podpisali tudi peticijo za Panahijevo izpustitev.
Cunami in nesreča v jedrskem reaktorju v Fukušimi marca 2011 sta že sprožila kopico dokumentarcev, toda le redki bodo tragedijo vzeli v precep tako meditativno kot Fujiwarov dokumentarec, ki vse skupaj jemlje kot podlago za širše razmišljanje o človečnosti, žalovanju, odzivanja na naravne (in tehnološke) katastrofe ter sodobni obsedenosti s podobami. Fujiwara tragedijo v Fukušimi obravnava s stališča medijske predstavitve katastrofe in zagovarja tezo, da danes v medijskem svetu tragedijo zaznamo (in se je spominjamo) samo ob vizualni "pokritosti".
Tahrir 2011. Dokumentarec treh mladih režiserjev dogodke osvetljuje s treh različnih strani; Tamer Ezzat pripoveduje zgodbo o "dobrih", protestnikih, ki so na ulicah zahtevali Mubarakov umik, Ayten Amin zgodbo o "slabih", predstavnikih vladne in predsednikove varnosti, specialnih policijskih enot ter vojske, medtem ko Amr Salama izriše portret Mubaraka in osvetli njegove metode vladanja.

V Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani se bo drevi s filmom Fant, pobratim smrti 2 v režiji Maje Weiss začel 14. festival dokumentarnega filma (FDF). V osmih dneh si bo na festivalu, ki je tudi letos tekmovalne narave, v različnih sklopih mogoče ogledati 30 filmov iz desetih držav. O nagradi Amnesty International Slovenije bo odločala mednarodna žirija, ki jo sestavljata Slovenca Filip Robar Dorin in Igor Harb ter zagovornik človekovih pravic iz Malezije Yohendra Nadarajan, ki na vprašanje smrtne kazni v svoji domovini opozarja tudi kot režiser in producent filmov.

V sklopu FDF-ja namreč Amnesty International Slovenije že od leta 2009 podeljuje nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic. Zanjo se bodo letos potegovali v tekmovalni program uvrščeni litovski dokumentarec Barzak v režiji Mantasa Kvedaraviciusa, japonski film Fukušima: Nikogaršnja cona režiserja Tošija Fujiware, egiptovski dokumentarec Mafrouza v režiji Emmanuelle Demoris, švicarski film Posebni let režiserja Fernanda Melgarja in egipčanski dokumentarec Tahrir 2011: Dober, grd in politik, ki so ga posneli trije mladi filmski naturščiki.

Arabska pomlad na platnu
Poleg filmov iz Egipta (že omenjena Tahrir 2011 in Mafrouza) in Tunizije (Nič več strahu) v Ljubljano prihajajo še dokumentarci iz Libanona (Marcedes) in Irana (To ni film), kjer je še vedno priprti režiser Jafar Panahi v svojem stanovanju posnel "film, ki ni film", in z njim, kot v spremnem katalogu piše selektor festivala Simon Popek, najlepše izpričal umetnikovo bolečino ob odvzemu ne le človekovih, temveč tudi ustvarjalnih pravic.

Obiskovalci festivala bodo lahko na infotočki Amnesty International Slovenije med tremi odprtimi peticijami podpisali tudi peticijo za Panahijevo izpustitev

Vsak od treh festivalskih filmov na temo Fukušime se z vprašanji radiacije ter njenimi vplivi na okolje in človekovo intimo loteva po svoje. Slovenski Fant, pobratim smrti 2 je, tako Popek, skrajno intimni portret posameznika, ki z radiacijo živi že vse življenje, Pod nadzorom je trezen, izrazito analitičen vpogled v pojav jedrske (ne)varnosti, medtem ko je Fukušima: nikogaršnja cona med drugim globoko razmišljanje o medijskih predstavljanjih množičnih katastrof.

Za predah od revolucij in katastrof: Ščepec rokenrola
Letošnja retrospektiva, ki so jo organizatorji pripravili v sodelovanju s Slovensko kinoteko, bo posvečena glasbenim dokumentarcem, znanim kot "rockumentarci". V naboru so filmi o Johnnyju Cashu (Johnny Cash v San Quentinu; r: Michael Darlow), Paulu McCartneyju (Kaj dogaja! Paul McCartney v ZDA; r: Albert Maysles, Bradley Kaplan), Davidu Bowieju (Ziggy Stardust in pajki z Marsa Ziggy; r: D. A. Pennebaker) ter skupinah The Rolling Stones (Rolling Stones: Gimme Shelter; r: Albert Maysles, David Maysles, Charlotte Zwerin in Stonesi v Hyde Parku; r: Leslie Woodhead) in The Who (The Who: Fantje so v redu; r: Jeff Stein). "Ti filmi so samo rokenrol, a so nam všeč," kot je legendarne Stonese v svojem uvodniku parafraziral Popek.

Za oddih od filmov
Spremljevalni program bo obsegal okroglo mizo z naslovom Peklenski scenarij: za jedrsko energijo in proti njej ob filmu Weissove, okroglo mizo Iskanje čudežne rešitve za tradicionalne medije: od New Yorka do Ljubljane, ki se navezuje na dokumentarec Naslovnica: New York Times od blizu Andrewa Rossija, in pa izkustveno delavnico za učence in dijake na temo slumov.

Sklepa festivala in razglasitev dobitnika nagrade Amnesty International Slovenije ne bo zaznamovala predvidena projekcija dokumentarnega portreta slovenskega striparja in ilustratorja Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž Lavrič. Namesto napovedanega filma Dušana Moravca bo festival sklenila projekcija tunizijskega filma Bena Cheikha Nič več strahu.