Razstava Kinodvor 90 bo osvetlila zgodovino kina, ki je doživel marsikatero spremembo imena in filmskega programa, številne prenove dvorane in drugih prostorov ter mnoge tehnološke izboljšave. Oživili bodo dvajseta leta, ko se je kot prvi elitni kino ponašal s premierami kakovostnih filmov evropskih in ameriških avtorjev, predstavili filmski program druge svetovne vojne in sovjetski vpliv po njej, se muzali ob nastanku prvega erotičnega kina v Jugoslaviji ter zajadrali v poosamosvojitveno obdobje s prvim umetniškim kinematografom in prvim pravim mestnim kinom. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Razstava Kinodvor 90 bo osvetlila zgodovino kina, ki je doživel marsikatero spremembo imena in filmskega programa, številne prenove dvorane in drugih prostorov ter mnoge tehnološke izboljšave. Oživili bodo dvajseta leta, ko se je kot prvi elitni kino ponašal s premierami kakovostnih filmov evropskih in ameriških avtorjev, predstavili filmski program druge svetovne vojne in sovjetski vpliv po njej, se muzali ob nastanku prvega erotičnega kina v Jugoslaviji ter zajadrali v poosamosvojitveno obdobje s prvim umetniškim kinematografom in prvim pravim mestnim kinom. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Film Erotikon
15. oktobra, natančno devetdeset let po prvi javni filmski predstavi v tej dvorani, se praznovanje začenja s filmom Erotikon, nemo češko klasiko. Foto: Slovenska kinoteka
Drugi film otvoritvenega tedna je Maškarada Boštjana Hladnika. Film je bil prvič predvajan leta 1971 v "prečiščeni" različici s pripisom "Ni za otroke!". Izvirna, necenzurirana verzija je morala čakati do leta 1982, ko je bila premierno prikazana v kinu Sloga. Hladnikov kultni film so vključili v otvoritveni teden tudi zato, da bi zaznamovali izdajo nove knjige Marcela Štefančiča z naslovom Maškarada: strašne fantazije slovenskega filma.
Otvoritveni film 6. noči grozljivk, klasiko iz leta 1959, si bomo lahko prvič v Sloveniji ogledali v izvirni verziji Williama Castla: kot interaktivno predstavo v t. i. "perceptu". Ta inovacija daje grozi povsem novo razsežnost, gledalca pa postavi v samo središče dogajanja. Strah in fizične reakcije igralcev na platnu občutijo tudi tisti, ki boste sedeli v dvorani . Foto: Kinodvor
Film Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca je bil posnet po knjigi Georgesa Devereuxa Reality and dream: Psychotherapy of a Plains Indian, prvič objavljeni leta 1951. To pionirsko delo, ki se nahaja na stičišču med antropologijo in psihoanalizo, med drugim odpira pot v etnopsihiatrijo. Hkrati gre za edino knjigo o psihoanalizi, ki do potankosti zabeleži celotno zdravljenje, od prve do zadnje seanse. Foto: Kinodvor

Projekt Leto kina so pripravili v sodelovanju s Slovensko kinoteko; raziskovali bodo namreč zgodovino kinematografa na Kolodvorski, obenem pa si zastavili vprašanje o pomenu sodobnega kina.

Erotikon za rojstni dan
Projekt so že uvedle napovedne razstave Kino paradiž, Filmski plakati Petra Kocijančiča ter Kino izložba, uradno pa bo praznovanje Leta kina uvedla projekcija filma Gustava Machatyja Erotikon 15. oktobra - točno na dan, ko so pred 90 leti v Ljubljani odprli kinematograf Ljubljanski dvor. Projekcijo nemega filma bo s klavirsko glasbo spremljal Andrej Goričar.

Ko ameriška neodvisna produkcija sreča evropsko
Otvoritveni teden bo sicer ponudil še tri posebne dogodke in odprtje razstave Kinodvor 90. Tako bodo premierno predvajali film Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca Arnauda Desplechina. V filmu po resnični zgodbi o prijateljstvu med travmatiziranim vojnim veteranom, Indijancem iz plemena Črna noga, in njegovim zdravnikom, antropologom in psihoanalitikom Georgesom Devereuxom, v glavnih vlogah nastopita Benicio Del Toro in Mathieu Amalric.

Ob izdaji nove knjige Marcela Štefančiča, jr. - Maškarada: strašne fantazije slovenskega filma - bodo predvajali integralno, necenzurirano verzijo kultnega filma Boštjana Hladnika. Projekciji bo sledil pogovor avtorja knjige z nekaterimi glavnimi člani filmske ekipe.

Premierno pa bodo predvajali tudi dvojček filmov Alberta Lamorissa Rdeči balon in Bela griva: divji konj. Vodja programa filmske vzgoje in programa za otroke in mlade Kinobalon Petra Slatinšek je ob tem dejala, da si filmske vzgoje brez teh dveh filmov "ne moremo predstavljati".

Poleg tega je pomočnik direktorice za program Koen Van Daele v prvem delu projekta izpostavil še projekcijo nove restavrirane izvirne 3D-različice filma Alfreda Hitchcocka, Kliči M za umor, ter projekcijo filma Srhljivec, s katero bodo odprli svoj tradicionalni filmski maraton ob noči grozljivk.

Prvonovembrski maraton grozljivk se začenja s performansom
Otvoritveni film letošnje Noči grozljivk datira še v čase, ko grozljivk še ni bilo mogoče dobiti na videokasetah ali spletu, ampak je šlo za skupno doživetje v kinodvorani. Predvajali bodo Srhljivca, klasiko iz leta 1959, znano tudi kot "Državljan Kane gimmick filma". Ogledali si jo boste lahko v izvirni verziji Williama Castla: kot interaktivno predstavo. Programski direktor repertoarnega programa newyorškega Film Foruma in vodilni poznavalec Castla Bruce Goldstein bo z ekipo Kinodvora nekaj dni pripravljal edinstveno projekcijo predstave, ki jo uprizarja v lastnem newyorškem kinu, poleg tega pa je z njo gostoval po vsem svetu, od Hollywooda do Francoske kinoteke.

Konec oktobra bodo pripravili tudi strokovno mednarodno srečanje Mesto kina, na katerem bodo razpravljali o pomenu in vlogi kina danes ter prerešetali možnosti za njegovo prihodnost.

Brez sentimentalnega oklepanja preteklosti
Ob britanski raziskavi, ki je pokazala, da je obisk kinematografov v svetu precej upadel, je Van Daele dejal, da s tem srečanjem ne želijo pisati apokaliptičnih scenarijev o zatonu kinematografskega prikazovanja filmov ali se oklepati nostalgičnega koncepta kinematografov.

"Želimo znova razmisliti o lastni vlogi prikazovalca in najti svoje mesto v prihodnosti. Filmske zgodovinarje smo povabili, da spregovorijo o trenutni krizi, kolege iz nekaterih evropskih umetniških kinematografov pa, da predstavijo svoje delo in podajo svoj pogled na mesto in vlogo, ki ju ima kino v spreminjajoči se medijski pokrajini," je pojasnil.

Ob konferenci so pripravili tudi predavanje direktorja münchenske kinoteke Stefana Drösslerja, ki velja za enega vodilnih svetovnih strokovnjakov za 3D-film. S predavanjem 3-D Is Coming to This Theater! bo Drössler poslušalce popeljal v zgodovino tehnologije vse do stereofotografije, laterne magice in začetkov filma ter končal digitalno kinematografijo današnjega časa.

Po filmskih poteh Ljubljane
Za prihodnjo pomlad pripravljajo tudi Kino zemljevid, s katerim želijo obiskovalce seznaniti s skoraj 80 lokacijami v Ljubljani, na katerih so javno predvajali filme. V sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana pa pripravljajo tudi projekt Mesto bere - mesto gleda.

Fenomen rastočega občinstva
Na predstavitvi se je direktorica Nina Peče dotaknila tudi rezultatov letošnjega leta. V Kinodvoru so od 1. januarja do 30. septembra na 1.382 javnih projekcijah privabili 81.550 obiskovalcev, s prodajo vstopnic pa so zaslužili 295.800 evrov. Pečetova je ob tem poudarila, da se je januarski obisk Kinodvora od lani povišal za 44 odstotkov, "medtem ko je v prvih mesecih obisk v komercialni mreži strmo padal".