Politika v nekdanji Jugoslaviji se je od srede petdesetih let prejšnjega stoletja nekoliko liberalizirala, in takrat je Piran z bližnjo okolico postal prizorišče živega in pestrega filmskega dogajanja. Na Fornačah ob vhodu v Piran so zagnali nov filmski studio in vzpostavili dobro poslovno mednarodno filmsko sodelovanje. Mondeni filmski svet je prišel tudi na piranske ulice in v portoroške hotele. Foto: BoBo
Politika v nekdanji Jugoslaviji se je od srede petdesetih let prejšnjega stoletja nekoliko liberalizirala, in takrat je Piran z bližnjo okolico postal prizorišče živega in pestrega filmskega dogajanja. Na Fornačah ob vhodu v Piran so zagnali nov filmski studio in vzpostavili dobro poslovno mednarodno filmsko sodelovanje. Mondeni filmski svet je prišel tudi na piranske ulice in v portoroške hotele. Foto: BoBo
Plakat za film Naš avto v režiji Františka Čapa. Foto: Mestna galerija Piran
V času razstave se bodo obiskovalke in obiskovalci lahko odzvali na poziv Slovenske kinoteke, s katerim Kinoteka kot nacionalni filmski muzej zbira informacije, gradivo in spomine, povezane s zgodovino filma na Slovenskem. Foto: Mestna galerija Piran
Piran
V tistem času je film stopil na pot, ki je vodila k enemu od njegovih vrhuncev, medtem ko je jugoslovanski film vse bolj pridobival svetovno veljavo kot suverena, kakovostna in prepoznavna ustvarjalnost. Foto: BoBo

Nastajali so številni filmi v mednarodnih koprodukcijah, kar je v Slovenijo pripeljalo mnoge tuje filmske ustvarjalce – po piranskih ulicah so se takrat sprehajali Orson Welles, Marcello Mastroianni, James Mason, Maximilian Schell, James Coburn, Sam Peckinpah, Stewart Granger, Klaus Kinski in drugi.
Razvoj domačega filma ob tujih filmskih mojstrih
V delo filmskih ekip so bili vključeni mnogi slovenski igralci, tonski mojstri, snemalci, mojstri luči, maskerji. V sodelovanju s tujimi filmskimi mojstri so se tudi domači ustvarjalci ogromno naučili, mogoče je bilo gojiti poklice, ki jih le ob domačih filmih ne bi mogli in kupovati tehniko, za katero bi bilo sicer premalo denarja.
V koprodukcijah s tujimi partnerji so nastali številni filmi, ki so bolj ali manj polnili kinematografe po svetu, filmsko dogajanje pa je močno zaznamovalo tudi samo lokalno dogajanje. Domačini so ustanovili društvo statistov in nastopali v filmskih prizorih, dijaki takrat ustanovljene Gimnazije v Piranu se spominjajo, da so jih poslali na snemanja in jim je tako odpadla marsikatera šolska ura. V Piranu in okolici so posneli tudi kar nekaj filmskih klasik.
Razstava in katalog na meji med živim spominom in dokončno pozabo
Filmsko dediščino tega dela Slovenije, ki je zaznamovala tudi širšo filmsko zgodovino, predstavljata razstava Piran v filmu in spremljajoči istoimenski katalog s podnaslovom Koprodukcijski časi Slovenije. Kot so zapisali v galeriji, sta oba nastala v času, "ki je na meji med dokončno pozabo in še živim spominom." Živih je le še nekaj akterjev te polpretekle obalne filmske zgodovine in njihovi spomini so primarni vir za razumevanje pisnih arhivskih dokumentov in dopolnitev posnetih filmskih scen z anekdotami z druge strani kamere.
Trije sklopi razstave
Projekt je zasnovala Majda Širca, poznavalka filma, njegove zgodovine in sodobne problematike. Razstava prinaša tri sklope. Piran pred kamero in Piran za kamero predstavljata dva obraza zgodovine, dopolnjuje pa ju tretji sklop, Nasvidenje, Piran! z umetniškim interpretiranjem današnjega stanja nekdaj aktualnega filmskega studia na Fornačah.
Piran pred in za kamero
Dokumentarna razstava Piran za kamero prinaša pomembne poudarke iz zgodovine mednarodnih filmskih koprodukcij in drugih oblik poslovanja filmskih podjetij, ki so rezultirali v nastanku filmov, posnetih v Piranu in filmskem studiu na Fornačah in na slovenski obali. Širca se je pri pripravi razstave oprla na pričanja tedanjih akterjev, proučila je dostopno filmsko gradivo in dokumentacijo, ki ju hranijo v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije, na RTV Slovenija in v Slovenski kinoteki, ter pregledala zapise v časopisih, revijah in knjigah.
V sklopu Piran pred kamero so zbrani citati v obliki žive filmske slike, kot videoinstalacija, ki je delo Kristine Ravnikar. Kolaž citatov združuje kadre filmskih dokumentarcev, novinarskih poročil in klasičnih celovečernih filmov, kot so Naš avto, Poletje v školjki, Babica gre na jug in drugih, rdeča nit filmskih izsekov pa so posnetki, v katerih “nastopa” mesto Piran.
Današnji pogled na živahno obalno filmsko življenje
Kristina Ravnikar je kurirala tudi tretji sklop razstave, Nasvidenje, Piran!, ki predstavlja nova umetniška dela – fotografije Kaje Brezočnik, Primoža Lukežiča in Leva Predana Kowarskega ter kratek dokumentarni film Kristine Ravnikar. S fotografijami so se avtorji na različne načine ozrli in odzvali na obalno filmsko dediščino ter se polotili razgrajevanja elementov filmskega jezika, kar realno spreminja v iluzijo. Kratek dokumentarni film predstavlja ustvarjalce, ki so v mladosti imeli piranske studie za svoj drugi dom – z Demetrom Bitencem, Ivanom Marinčkom in Ljubom Struno.