PodKino
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.5 od 54 glasov Ocenite to novico!
Gostji podkasta sta bili Nadina Štefančič, novinarka Multimedijskega centra (MMC) RTV Slovenija, in Jela Krečič, novinarka Dela, filozofinja in pisateljica. Pogovor je vodila Ivana Novak (na sredini), urednica filmskega programa na Televiziji Slovenija. Foto: MMC RTV SLO
       Serija ima pozitivno didaktično vrednost, ker nakaže, kolikokrat v zgodovini so se politični pretresi odvijali na ramah žensk. Opozarja, da žensko tudi danes ogrožajo tradicionalne ideje o njeni vlogi v državi.       
 Jela Krečič o ogrožajočem tradicionalizmu
Moteči element nadaljevanke je ta, da poveličuje ženske kot žrtve in s tem pritrjuje političnokorektnemu diskurzu, v katerem imajo žrtve najbolj legitimno držo. Pozicija izjavljanja je postala pomembnejša od vsebine izjave, razmišlja Jela Krečič. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
       Obleke, ki delijo razrede, javna obešanja, prisila v nosečnost, kraja otrok, prepoved branja in cenzura, odvzem nepremičnin – večino elementov distopičnega sveta nadaljevanke poznamo tudi v slovenski zgodovini, ne le v ameriški.       
 Nadina Štefančič o elementih distopičnega sveta
Ekscesno nasilje v nadaljevanki je maslo Hollywooda. Bistvena razlika med knjigo in nadaljevanko je, da v knjigi nasilje ni eksplicitno. Še zlasti 2. sezono, ko je zmanjkalo gradiva iz knjige, je v celoti napisal Hollywood, ugotavlja Nadina Štefančič. Foto: Andreja Kranjec
       Skozi spominjanje dekel ugotovimo, da te ženske prej niso bile junakinje. Živele so običajna življenja. Ni evidentno, da se bodo sposobne upreti režimu, ki jih poskuša razčlovečiti. V sebi najdejo moč za boj v trenutku, ko to od njih najmanj pričakujemo.       
 Nadina Štefančič o iskanju notranje moči
       Kritična sem do tega, da serija občasno deluje kot karikatura zle oblasti. Če naslikaš oblast kot grozovitega zmaja, ni prostora za nič drugega kot absolutno gledalčevo simpatijo.       
 Jela Krečič o grozovitem zmaju in simpatiji

"Deklina zgodba dobro kritizira fantazmo konservativnega, a ne zastavi alternative"

Novi podkast PodKino: Deklina zgodba
18. avgust 2018 ob 10:17
Ljubljana - MMC RTV SLO

V novi spletni oddaji PodKino bomo s filmskimi kritiki obravnavali filme, nadaljevanke in tujejezične dokumentarce, ki prihajajo na spored Televizije Slovenija. Prva oddaja govori o feminizmu in politiki v popkulturi, o fascinaciji z nasiljem in nadzorom, tudi o tovarištvu. Iztočnica je nadaljevanka Deklina zgodba, ki je v soboto, 18. avgusta, ob 22.50 doživela premiero na TV SLO 1.

"Popkultura je politika, vsaj v primeru Dekline zgodbe. Ne le da ima politični naboj, ampak je postala politika. Ženske v teksaškem senatu so protestirale proti zakonu o splavu, oblečene v kostume iz Dekline zgodbe. To je neposreden politični vpliv," razmišlja gostja oddaje Nadina Štefančič, novinarka Multimedijskega centra RTV Slovenija.

Pogovoru se je pridružila še Jela Krečič, novinarka Dela, filozofinja in pisateljica: "Serija ima pozitivno didaktično vrednost, ker nakaže, kolikokrat v zgodovini so se politični pretresi odvijali na ramah žensk. Opozarja, da žensko tudi danes ogrožajo tradicionalne ideje o njeni vlogi v državi."

Premiera 1. sezone nadaljevanke Deklina zgodba bo v soboto, 18. 8., ob 22.50 na TV SLO 1.

Spletno oddajo PodKino z Ivano Novak lahko poslušate tukaj!



Nadaljevanka je ameriško občinstvo prepričala v aktiven nastop proti konservativni politiki. V njej razberemo opozorilo, da se lahko politična tehtnica tudi v liberalni demokraciji kadar koli prevesi v smer prevlade konservativnih idej.

Pretresljiva plat nadaljevanke, ki govori o razčlovečenju žensk, telesnem mučenju, nadzorovanju in kaznovanju, zadeva njen realizem. Nadina Štefančič spomni: "Obleke, ki delijo razrede, javna obešanja, prisila v nosečnost, kraja otrok, prepoved branja in cenzura, odvzem nepremičnin – večino elementov distopičnega sveta nadaljevanke poznamo tudi v slovenski zgodovini, ne le v ameriški." Margaret Atwood, avtorica romana, po katerem je posneta nadaljevanka, je Deklino zgodbo označila kot "môro zgodovine".

PodKino – novi podkast
Slovenski mediji vse manj prostora namenijo filmski in televizijski kritiki, pravzaprav kritika kot žanr tudi po svetu vse bolj izginja. To izginevanje je v času razcveta televizijskih oziroma spletnih nadaljevank, ki že nekaj let veljajo za izjemno priljubljeno in močno razvejano obliko razvedrila, zelo nenavadno.

V novem podkastu bomo čim večkrat obravnavali filme, nadaljevanke in tujejezične dokumentarce, ki prihajajo na spored Televizije Slovenija ter s tem poskušali obogatiti kritiški program nacionalnega medija.



Med in mleko v liberalnem kapitalizmu

Nadaljevanka prek prizorov spominjanja sugerira, da tiranski režim nastopi kot prelom z liberalnim kapitalizmom, ki je prikazan preveč nostalgično, kot raj na zemlji pred nastopom katastrofe. Mar ni prav liberalni kapitalizem sistem, ki je v stvarnosti že proizvedel skrajno desnico, diktature, ksenofobijo in vrsto drugih môr zgodovine, ki jih je Margaret Atwood postavila v distopični Gilead?

S to kritiko se strinja Jela Krečič, ki glavni problem serije vidi v tem, da ne zastavi nobene politične alternative. Serija dobro kritizira (lastno) fantazmo konservativnega, grozljivega režima, s tem tudi Donalda Trumpa in radikalno desnico v Ameriki. Po drugi strani pa sama ostaja impotentna, brez izvirne politične misli.

"Seriji zmanjka političnega naboja v trenutku, ko skuša prodati liberalni ideal sobivanja kulturnih razlik kot edini alternativni politični horizont, kjer je bilo vse v redu. Kot alternativo ponuja nekaj, kar nikoli ni obstajalo," razmišlja Jela Krečič.

Glavni problem nadaljevanke je, da pritrjuje političnokorektnemu diskurzu, čeprav se predstavlja kot velik kritik slabih družbenih sistemov. Dekle so prikazane kot žrtve zle oblasti, a s tem po mnenju filozofinje namesto resne kritike sistema proizvede neprepričljivo karikaturo. "Če naslikaš oblast kot grozovitega zmaja, ni prostora za nič drugega kot absolutno gledalčevo simpatijo," pove sogovornica, ki je med gledanjem serije pogrešala več dvoumnosti, zanimiv zaplet, preobrat. Zelo kritična je do poveličevanja dekel kot žrtev. "Če nekdo nekaj izrazi kot žrtev, je to v političnokorektnem diskurzu najbolj legitimna drža. Pozicija izjavljanja je postala pomembnejša od vsebine izjave."

Fascinacija s telesnim mučenjem
Nobena izmed sogovornic ne vidi smisla ekscesnega nasilja, po katerem je nadaljevanka postala še posebno znana. V njej so dolgi prizori bolečega telesnega kaznovanja, denimo kamenjanja in žganja podplatov, veliko je tudi daljših prizorov duševnega trpljenja – in seveda posilstev.

Nadina Štefančič meni, da nasilni prizori niso v funkciji zgodbe. Čeprav knjiga ni vsebovala podrobnih in eksplicitnih opisov nasilja, je bilo njeno sporočilo domala enako kot sporočilo nadaljevanke. "Ekscesno nasilje v nadaljevanki je maslo Hollywooda," ugotavlja novinarka MMC-ja. Še zlasti 2. sezono, ki po mnenju številnih kritikov neupravičeno temelji na nasilju, je v celoti napisal Hollywood.

Znano je, da je eksplicitno nasilje zgrozilo pisateljico romana Margaret Atwood, ki je bila navzoča na snemanju prizora s kamenjanjem v 1. sezoni. Tam je odigrala manjšo stransko vlogo.

Če sadistično nasilje ne gradi zgodbe, čemu služi? Morda gre za spektakel nasilja, način, kako fascinirati občinstvo. V tej smeri razmišlja Jela Krečič, ki postavi tezo, da je nadaljevanka zgradila fantazmo grozljivega režima, ki počne grozljive reči nedolžnim ženskam. Deklina zgodba dokazuje tiho fascinacijo nad človeškim zlom. Sogovornici se je zdela zanimiva fascinacija nad ekscesi družbenega nadzora, hierarhije, reda in discipline. Spet pa je simptomatično, da avtorji ta vidik odpravijo kot nekaj pošastnega. Ta vidik bi lahko raziskovali naprej.

V zgodovini filma je vrsta režiserjev, ki so dokazali, da za učinek groze in tesnobe ni nujno eksplicitno pokazati nasilja. "Hitchcocku, mojstru suspenza, se je zdelo prepoceni, da bi umore, ugrabitve, zločine pokazal direktno. Vedno je poskušal iznajti režijski način, kako vizualno, s pomočjo montaže, zapeljati gledalca." Serija se ni učila od najboljših filmskih režiserjev in zato žal prepogosto računa na osnovne učinke in primitivne odzive občinstva.

Zmaga Hollywooda in tovarištva
Kljub pesimističnemu tonu, ki ga uspešno vzdržuje nadaljevanka, pa ne more skriti, da je nastala v Hollywoodu. Mogoče je, da bomo dobili distopijo s srečnim koncem! Nadina Štefančič v tipičnih hollywoodskih trenutkih ne vidi nič slabega. Pravzaprav si želimo nadaljevanko gledati prav zato, ker vzbuja solidarnost in upanje. "Ko se junakinja upre režimu in hodi proti kameri, medtem ko govori 'Ne pusti se povoziti tem barabam!' sem začutila veliko upanja." Jela Krečič temu pritrjuje: "To je tudi smisel popularne kulture, da vzbuja takšna čustva".

Arhetip hollywoodskega junaka je, da za junaštvo ni potreben izjemen posameznik, temveč lahko junak postane vsakdo, slehernik. "Skozi spomine dekel ugotovimo, da te ženske prej niso bile junakinje," poudari Nadina Štefančič. "Živele so običajna življenja. Ni evidentno, da se bodo sposobne upreti režimu, ki jih poskuša razčlovečiti. Bistveno je, da najdejo v sebi moč za boj v trenutku, ko to od njih najmanj pričakujemo." Demoralizirane dekle moč najdejo v trenutku, ko se prenehajo obnašati kot žrtve in druga v drugi prepoznajo sotrpinke, tovarišice, ki jih povezuje ilegalni, gverilski boj proti nasilni oblasti.

VIDEO
Podkast PodKino: Deklina zgodba
Ivana Novak, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
bass0
# 18.08.2018 ob 12:34
/off-topic
Zoid, kaj šele "naročnina" za pop tv, kanal a in vse, kar spada pod pro plus, zaradi katerih vsi plačujemo internet+tv pakete 10 eur dražje, pa niti ne gledamo teh primitivnih jajc. Prisilni davek za medijsko družbo, ki sploh ni državna, temveč je komercialna! Nezaslišano!
aparat-čik
# 18.08.2018 ob 11:17
"proti sistemu", zakaj že? Tak režim je ne-sistem. Ravno država in njeni zakoni (vsaj malo) ščitijo ljudi pred samovoljo tistih ki imajo realno moč in oblast Ker če ni države, vam bo vladala mafija s svojimi zakoni.
zoid
# 18.08.2018 ob 12:26
Celi teden v eno o tej seriji. Ne razumem, zakaj rabi tako reklamo. Rtv naročnino moreš plačat v vsakem primeru...
Lokita
# 18.08.2018 ob 10:50
"Nobena izmed sogovornic ne vidi smisla ekscesnega nasilja, po katerem je nadaljevanka postala še posebno znana." Ja dragi moji, kaj pa imate take nerazgledane nenačitane sogovornice...mislim, a nobena od njih ni še nikjer zasledila, da se z nasiljem ljudi drži v šahu, ponižne, poslušne? Grožnja tega kar bo...da si ja ne bi katera upala stopit izven okvirja.
Štefančičeva nekaj modruje o junaštvu....serija pa prikazuje družbo, kot v času prevlade nacizma...ki je tudi rodil nemalo junakov, ki so pomagali ljudem preživeti, jih skrivali...v običajni situaciji, pa to ni potrebno...Potem berem o tem, da ne ponuja alternative...še vsak serija, ki jo je ponujala oz. je prikazala nek konkreten upor iz strani ljudstva...je izgubila financiranje...pač treba je gledat zadeve, ki prikazujejo popolno nemoč...tudi to je podaljšek sistema, ki morda ni vsepovsod grozoviti zmaj..je pa ponekod zelo blizu.
vnk
# 18.08.2018 ob 15:49
Če ksenofobija ni del človekove narave, ste pač naivni. Blesavo se je pa pretvarjat, češ da je za ksenofobijo kriv kapitalizem (katerega niti nisem pristaš, ker se mi zdi ene ravno tako sfaljen kot utopična multikultura). Lahko krivimo kapitalizem iz vidika, ker zagovarja neomejene migracije za potrebo kapitala, po drugi strani pa liberalna kapitulacija za medsebojno prilagajanje, ker se pač priseljenci niso želeli asimilirati, je pa tudi sokrivec. Liberalni kapitalizem je bolj povod, ki je sprožil porast ksenofobije, ampak nek odpor je bil pa vedno prisoten, samo ljudi je potisnil preko meje tolerance.

Krivi so pa tudi mediji, ravno zadnjič sem bral Dnevnik, kjer se stoka, češ grdi slovenski policisti ne dovolijo "beguncem" zaprositi za azil, pa jih sterajo nazaj na Hrvaško. Da pretacajo kup varnih držav in tam ne zaprosijo za zaščito, da ilegalno prečkajo mejo in za azil prosijo šele, ko jih ujamejo, pa gladko ignorirajo.

Ko pa dodaš še kretenizme kot naprimer zapis spola v statutu filozofske fakultete, potem se pa vprašaš, kje je poranst norosti, med liberalci ali konzervativci? Ne vem, pred časom sem imel občutek, da se svet počasi pomika na bolje, potem pa so ljudje na družbenih spletnih omrežjih dobili idejo, da bi moral do cilja prispeti naslednji teden, najbolje pa kar jutri, čeprav se takšne spremembe zgodijo skozi generacije, pozabijo pa, da so hitrejše družbene spremembe ponavadi podmazane s človeško krvjo. In namesto, da bi še naprej stremeli k cilju in se mu približevali, jim je uspelo družbo polarizirati.
rokers
# 18.08.2018 ob 14:51
Skoraj v vsakem drugem članku na RTV, pa naj si bo o politiki, kulturi, gospodarstvu, ekologiji, celo športu je strašenje o hudem porastu skrajne desnice. Vsekakor je prav, da se bojim skrajnih političnih idej, ki niso še nikoli naredile nič dobrega, a to meji že na fiksacijo. Ali pa ima vsa ta propaganda nek politični cilj. Vsakega domoljuba in tistega ki se ne strinja npr z LGBTXY teorijo se že označi kot skrajnega desničarja, pa čeprav je lahko socialist in dela v dobrodelne namene in ima odprta vrata za tujce. Kdor se ne strinja s povojnimi poboji v Slo je označen kmalu za fašista, pa čeprav s tem nima nobene veze. Kmalu bomo vsi kristjani označeni za ultra desničarje in nas bojo obsojali za nekaj česar ne delamo, ne mislimo, ne govorimo. To, da nismo vsi za komunizem in da se nam zdi demokracija (NE KAPITALIZEM) najboljši od najslabših sistemov še NIKAKOR NE POMENI, da smo ultra desničarji, ki bi radi izgnali tujce, pretepali drugačne, zapirali svobodnjake (to so delali v ex Yugi - ki jo nekateri še vedno opevate - RTV)..
themetun
# 18.08.2018 ob 12:42
Po prvi sezoni te serije bo RTVSLO baje predvajala serijo o trpljenju v distopično liberalni družbi. Na sporedu bo ob enih ponoči.
nochance4u
# 18.08.2018 ob 14:50
Zakaj na sporedu komaj ob 22.45, RTV=?????????????
Furiosa
# 18.08.2018 ob 13:35
Demoralizirane dekle moč najdejo v trenutku, ko se prenehajo obnašati kot žrtve in druga v drugi prepoznajo sotrpinke, tovarišice, ki jih povezuje ilegalni, gverilski boj proti nasilni oblasti.

Povežejo pa se lahko zato ker imajo za sabo isto izkušnjo, izkušnjo žrtve. Opažam moteč trend, da se skuša besedo "žrtev" vse bolj negativno etiketirati in s tem odgovornost za zlo dejanje prevaliti s storilcev na pleča prizadetih.

Povsem razumljivo in človeško je, da je tisti, ki se mu nekaj hudega zgodi žalosten, potrt, jezen, samopomilujoč.....danes pa se zdi, da se od vsakogar pričakuje, da takoj spet skoči nazaj na konja, pokaže vesel obraz, da ne bi obremenjeval drugih s svojim trpljenjem, ranljivostjo, šibkostjo, da je bolj robot kot človek.

Po drugi strani pa se vse bolj išče izgovore za storilce, v stilu, ni vse črno belo, tudi on je samo človek, imel je težko otroštvo, vedno je bil prijeten ....

Sem si imela namen ogledati nadaljevanko ampak sedaj, ko ste omenili, da je v njej toliko krutosti si je pa verjetno ne bom, saj povsem načrtno ignoriram vsebine s eksplicitnim nasiljem in spolnostjo, ki v veliki večini ne podpirajo zgodbe ampak so zgolj namenjene samemu sebi, šokiranju zaradi šokiranja, dokazovanju "drznosti" in premikanju meja producentov teh vsebin, ki nas počasi a zanesljivo desentizirajo.

Če želim videti primere človeške krutosti in izprijenosti si lahko preberem tudi dnevne novice, ne bom pa tega gledala za zabavo.
fridah
# 18.08.2018 ob 12:38
takšna reklama za to serijo kakor, da jo je RTV SLO snemala, pa še samo enkrat na teden, na drugih TV jo predvajajo vsak dan. Raje naredite adaptacijo kakšne igre ali drame.
Lokita
# 18.08.2018 ob 11:06
In te dekle so nedvomno žrtve sistema...mislim...kaj je Jela a vi bi se sami od sebe odločili za to vlogo? Ali bi rajši bili žena nekoga višje ali nižje kaste? Mogoče pa bi kar pobegnili iz tega sistema...saj ni tak grozoviti zmaj konec koncev...lahko bi bilo še slabše al kaj si ob tem mislite? To je izjemno slaba tolažba...
Ples
# 19.08.2018 ob 02:56
Margaret Atwood, avtorica romana, po katerem je posneta nadaljevanka, je Deklino zgodbo označila kot "môro zgodovine".

Jp, imamo kar bližnji primer, niti ne tako star

Ceausescu: Za cilj si je zadal Romunijo kot svetovno velesilo. Prvi pogoj za to je bila visoka rodnost, želel je, da bi se število Romunov povzpelo na 20 milijonov. V ta namen je oblikoval zakon, po katerem so morale vse ženske do svojega 45. leta roditi pet otrok, šele potem so bile upravičene do nadzorovanja rojstev s kontracepcijo in s splavom.

Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je bilo število 20 milijonov Romunov doseženo. Ob vedno večjem pomanjkanju hrane pa je imelo to grozljiv 'stranski učinek'; v okoli 600 sirotišnicah je v strahotnih razmerah hiralo 100.000 otrok.
Dvomljivec
# 19.08.2018 ob 01:08
Gledal sem že serijo na HBO-ju, dejansko je zelo kruta, se pa v 80% ujema z razmerami v Savdijski Arabiji, ozirom državami s šeriatskim pravom.
GorskiSkrat
# 18.08.2018 ob 14:44
Ma zdej dejte pa ze mir no. Toliko clabkov na temo ene serije, pa saj niste resni.

Pa fa ne bo pomote, serijo in knjigo priporocam v ogled in branje.
Figeto
# 18.08.2018 ob 11:19
Ma kakšna premiera neki?
Na Hbo končala že 2. sezona.
aparat-čik
# 18.08.2018 ob 11:14
serija zgleda kot propaganda za tak režim. Ki ga slika kot nekaj "naravnega", "novega" in "razburljivega".

tak sistem zahodna EU tudi sama uvaža, kjer je ženska le stroj za rojevanje otrok, moški pa se ne predajajo nobeni koristni stvari.
Javorovina
# 19.08.2018 ob 15:04
Igra (Elisabeth Moss in vsi ostali) in produkcija sta res briljantni. Pogledala sem prvo sezono in 2-3 epizode druge ... mogoče bom enkrat še ostalo, se mi pa nič ne mudi, tudi če nikoli.

- ponavljanje in vključevanje vseh "agend" po spisku mi je že presedalo
- eksplicitni prizori niso bili nekaj, kar bi "čakala" vsak teden, nove vsebine ni bilo
- Donald Trump je bil demokratično izvoljen, v seriji je bil izveden državni udar
- podobnosti s krščanstvom so v tem, da so si izposodili nekaj besed, sicer pa mislim, da si nobene druge religije ne bi upali tako "uporabiti" (ne odnosa do žensk v islamu, ne vplivov Izraela, ne indijskih kast, ne konc. in "delovnih" taborišč, nič)
- za branje fiktivnih knjig nimam časa, za serije v bistvu še manj, tole je bila ena izjema, ki pa sem jo tudi nehala gledati, je pa pomembna.
ti-ne
# 19.08.2018 ob 09:11
Gledal prvo epizodo.
Kar razočaran nad režijo in kvaliteto igralcev. Bom raje prebral knjigo.
mija3
# 18.08.2018 ob 22:34
BRAVO ZA KRTIKO!!

s to kritiko se strinja Jela Krečič, ki glavni problem serije vidi v tem, da ne zastavi nobene politične alternative... Po drugi strani pa sama ostaja impotentna, brez izvirne politične misli: "Seriji zmanjka političnega naboja v trenutku, ko skuša prodati liberalni ideal sobivanja kulturnih razlik kot edini alternativni politični horizont, kjer je bilo vse v redu. Kot alternativo ponuja nekaj, kar nikoli ni obstajalo," razmišlja Jela Krečič.

Dekle so prikazane kot žrtve zle oblasti, a s tem po mnenju filozofinje namesto resne kritike sistema proizvede neprepričljivo karikaturo.

Nobena izmed sogovornic ne vidi smisla ekscesnega nasilja, po katerem je nadaljevanka postala še posebno znana. V njej so dolgi prizori bolečega telesnega kaznovanja, denimo kamenjanja in žganja podplatov, veliko je tudi daljših prizorov duševnega trpljenja – in seveda posilstev.

Če sadistično nasilje ne gradi zgodbe, čemu služi? Deklina zgodba dokazuje tiho fascinacijo nad človeškim zlom.

V zgodovini filma je vrsta režiserjev, ki so dokazali, da za učinek groze in tesnobe ni nujno eksplicitno pokazati nasilja. "Hitchcocku, mojstru suspenza, se je zdelo prepoceni, da bi umore, ugrabitve, zločine pokazal direktno. Vedno je poskušal iznajti režijski način, kako vizualno, s pomočjo montaže, zapeljati gledalca." Serija se ni učila od najboljših filmskih režiserjev in zato žal prepogosto računa na osnovne učinke in primitivne odzive občinstva.
Samotna Duša
# 21.08.2018 ob 23:05
Niti slučajno ne bom gledala. Prvič, ne maram takih krvavih in zlobnih in krutih zgodb,
pa še holivudsko fantazijskih. Naslednje pa, odvrača me pretirana in nasilna reklama na nacionalni RTV SLO. Pa še zakonsko obvezno naročnino moramo plačevati.
Tudi (slovenskih) komercialnih TV postaj sploh ne gledam, posebej POP TV in kanal A NE
Leni1
# 19.08.2018 ob 14:48
Deklina zgodba v arabskem svetu:

https://www.domovina.je/sokantno-srecanje-ko-jazidinja-v-nemciji-naleti-na-svojega-ugrabitelja-borca-isis/
Furiosa
# 19.08.2018 ob 10:03
@ti-ne

Gledal prvo epizodo.
Kar razočaran nad režijo in kvaliteto igralcev. Bom raje prebral knjigo.


Tudi knjiga ni ravno nek literarni presežek. Njena glavna vrednost je, podobno kot pri "Krasnem novem svetu", v avtoričini domišljiji, s katero si je zamislila to distopično Gileadsko družbo, sicer pa, vsaj zame, dokaj dolgočasno branje. Okusi so pa seveda različni.
Ples
# 19.08.2018 ob 02:59
Sicer pa pozdravljam podcast in namero, da nacionalka bolj poglobljeno pokriva to področje.
STRIKE
# 18.08.2018 ob 15:47
Meni se serija dopade!

Elisabeth Moss mi je trenutno najbolša igralka!
vnk
# 18.08.2018 ob 13:39
Mar ni prav liberalni kapitalizem sistem, ki je v stvarnosti že proizvedel skrajno desnico, diktature, ksenofobijo in vrsto drugih môr zgodovine, ki jih je Margaret Atwood postavila v distopični Gilead?

Ksenofobija je del človeške narave. Skrajna desnica se mi zdi pa naravna reakcija nad čedalje bolj fanatično liberalno levico, kaj češ. Problem ni toliko skrajna desnica kot pa polariziranje družbe, ki čedalje težje najde skupno točko.
Diego Armando
# 18.08.2018 ob 13:39
Mar ni prav liberalni kapitalizem sistem, ki je v stvarnosti že proizvedel skrajno desnico, diktature, ksenofobijo in vrsto drugih môr zgodovine, ki jih je Margaret Atwood postavila v distopični Gilead?

Glavno, da ni nikjer omenjena skrajna levica. Ker ta ni problematična, ampak naš ideal.
Javorovina
# 19.08.2018 ob 15:23
Haha, Deklino zgodbno sem že enkrat komentirala na rtv. Tako sem dobro napisala, da se bom kar citirala: ;D

Pozabila sem omeniti (interseksualni?) lik Ofglen, to je bilo dobro prikazano (čeprav strašno), na neki točki izvedejo klitoridektomijo(?), kar bi lahko bila relevantna (čeprav ekstremna) "fizična" metafora za kratenje pravic transeksualcev (kjer je zadeva bolj "psihična"). ("psihična" ne pomeni manj realna) Po drugi strani pa spet tovrstni "posegi" niso ravno tipičen problem Zahoda.


Dodajam še, da pvavzaprav je dobro pometati pred svojim pragom. Če so drugod težave večje, ne pomeni, da jih pri nas, "na Zahodu" ni.
Vendar obračunavati s političnim nasprotniki (jim pripisvati/asociirati s pošastnostmi) je pa fake propaganda.
LetherHosen
# 18.08.2018 ob 14:41
Določene prvine iz Handmaid's story zlahka najdete v političnem programu SDS in NSi ter v delovanju RKC. Mala dejanja odrekanja svoboščin posameznikom ter manjšinam lahko pripeljejo počasi do takšne družbe. Upam, da bodo lahko ženske v Sloveniji obdržale pridobljene svoboščine tudi v prihodnje.

Prvo priporočam branje knjige in šele nato ogled serije. Serija v drugi sezoni nadgradi oenovno zgodbo iz knjige.

Glede telesnega mučenja - se žal dogaja in je prisotno okoli nas in nazafnje tufi pri nas. EU naredi bore malo glede tega, mogoče so dolgi kadri začetek razmišljanja glede tega.
Podkast PodKino

Slovenski mediji vse manj prostora namenijo filmski in televizijski kritiki, pravzaprav kritika kot žanr tudi po svetu vse bolj izginja. To izginevanje je zelo nenavadno v času razcveta televizijskih oziroma spletnih nadaljevank, ki že nekaj let veljajo za izjemno priljubljeno in močno razvejano obliko razvedrila.
V novem podkastu bomo čim večkrat obravnavali filme, nadaljevanke in tujejezične dokumentarce, ki prihajajo na spored Televizije Slovenija ter s tem poskušali obogatiti kritiški program nacionalnega medija.

Kazalo