V Ljubljani bo v fokusu tokrat František Čap: predvajali bodo njegov film Vrata ostajajo odprta, ki bo ponudil izhodišče za pogovor o homoerotiki v njegovih filmih. Hkrati bo to tudi uvod v Čapovo retrospektivo, ki bo v Slovenski kinoteki potekala decembra. "Ko v filmu (Vrata ostajajo odprta, op. n.), prepolnem prelepih deklet in čednih mladeničev, ne pade niti en poljub, je to podobno slikovito, kot ko v zgodbi Silver Blaze Sherlock Holmes opazi, da pes, ki bi glede na okoliščine moral zalajati – ni zalajal. Poljub, ki se v Vratih ni zgodil, nosi pomenljivost, s katero se je vredno poukvarjati," je v festivalski katalog zapisal Njebojša Jovanović.

Pobeg na Vzhod
Izbor filmov se je po besedah organizatorjev sicer od "evropocentrističnega filma premaknil k tako imenovanemu nezahodnemu filmu". Med drugim so izpostavili južnokorejski film Teža ter japonski film Jošiko in Juriko, ki mu bo sledil pogovor z režiserko Sači Hamano in scenaristom Jamazakijem Kuninorijem.

Gejevsko in lezbično starševstvo v filmu
Ena od organizatork festivala Suzana Tratnik je poleg tega poseben pogled namenila žanru GLBTIQ družinskemu filmu. Izbrali so štiri filme, ki z različnih kotov obravnavajo gejevsko in lezbično starševstvo ter otroke v teh družinah. Najprej je tu igrani nemški dokumentarec Dve mami (r. Anne Zohra Berrached) o lezbičnem paru na dolgi poti do legalne umetne oploditve v Nemčiji, ki ni naklonjena oploditvi lezbijk in samskih žensk. V odštekani nizozemski komediji 20 laži, 4 starši in jajčece (r. Hanro Smitsman) pa lezbični materi že imata sina Dylana, ki ga zaradi njegovih najstniških izpadov pošljeta na "prevzgojo" k biološkemu očetu Sjorsu. Francoski film Moje drevo (r. Bérénice André) prikaže otroški pogled na netradicionalno razširjeno družino (desetletna Marie ima dva gejevska očeta in dve lezbični mami), minicikel pa sklene še ameriški prispevek Kmalu (r. Travis Fine), posnet po resnični zgodbi iz sedemdesetih, in sicer o gejevskem paru, ki skrbi za mladoletnega fanta z Downovim sindromom.

Pisateljica Jeanette Winterson spregovori
Bolj temačno plat družinskih odnosov bo predstavil dokumentarni film Moja pošast in jaz, ki je bil posnet po motivih avtobiografije Jeanette Winterson Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna (na festivalu bodo predstavili tudi slovenski prevod knjige). Trideset let po izidu uspešnega knjižnega prvenca, romana Pomaranče niso edini sad, pisateljica Jeanette Winterson v knjigi - in filmu - spregovori o svoji posvojitvi, versko obsedeni materi, lezbični ljubezni in o svojem boju za povrnitev duševne stabilnosti.

V spomin na Vojka Duletiča, ki je umrl 7. maja, bodo predvajali tudi njegov film Tovariši. Kratka mojstrovina obravnava problem vključevanja mladih ljudi v delovne kolektive na primeru gojencev industrijske rudarske šole v Velenju. Režiser je v nekem intervjuju povedal, da ga je film najprej zanimal kot sredstvo kritičnega opredeljevanja do sodobne družbe, seveda pa ne gre spregledati njegovega homoerotičnega pogleda.

Poleg velikega nabora filmov bodo letos prvič podelili tudi nagradi žirije in občinstva za najboljši film, ki so ju poimenovali rožnati zmaj.