Povpraševanje novinarjev po Rolling Stonesih je bilo preveliko. Cela vrsta jih je morala med tiskovno konferenco počakati pred vrati. Foto: EPA
Povpraševanje novinarjev po Rolling Stonesih je bilo preveliko. Cela vrsta jih je morala med tiskovno konferenco počakati pred vrati. Foto: EPA
Rolling Stones in Martin Scorsese
Martin Scorsese se je na Berlinale s svojim izdelkom vrnil po letu 1981. Foto: EPA
Dieter Kosslick
Takole se je fotografom nasmehnil direktor festivala Dieter Kosslick. Foto: EPA
Goldie Hawn
Med sprehajalci je izstopala tudi igralka Goldie Hawn. Foto: EPA

Ob 15.15 so v dvorano hotela Hyatt vstopili The Rolling Stones v popolni sestavi, skupaj z njimi pa je prikorakal tudi Martin Scorsese. Dobrih 300 novinarjev in vsaj sto kamer je popolnoma napolnilo dvorano, zato je cela četa novinarjev ostala pred vrati. The Rolling Stones so še enkrat dokazali, da so največja rokenrol atrakcija na svetu. Martin Scorsese je omenil, da je vesel, da je spet na Berlinalu, kjer je bil nazadnje leta 1981 s filmom Podivjani bik.

Novinarska vprašnja so se vrtela okoli povezave samega Scorseseja s skupino, saj je v večini njegovih filmov glasba omenjene skupine. Scorsese je zatrdil, da so The Rolling Stones njegova kultna skupina in da je v dokumentarnem filmu Shine a light hotel ujeti grob zvok samih Stonesov, ne da bi pokvaril vtis živega nastopa. Tudi Mick Jagger in ostali člani skupine so se strinjali, da je Scorsese postavil vseh 16 kamer tako, da niso motile skupine pri svojem šovu, oziroma, kot se je duhovito izrazil Keith Richard, da mu ni uspelo pasti prek kakšne kamere. Sama novinarska konferenca je trajala 30 minut in tako The Rolling Stones kot Martin Scorsese so se trudili odgovoriti pazljivo na čim večje število vprašanj. Vsi novinarji so se strinjali, da so res medijski strokovnjaki in prav nič vzvišeni, navkljub svojemu zvezdniškemu statusu, ki traja že več kot 40 let.

V Berlinu tudi oskarjev nominiranec Daniel Day Lewis
Najodmevnejši film prvega dne festivala je bil novi film Paula Thomsa Andersona There will be blood z Danielom Day Lewisom v glavni zgodbi. Film, posnet po romanu Uptona Sinlaira Oil, je precej temačen in krepko izstopa iz dozdajšnjih Andersenovih del (Boogie Nights, Magnolia, Punch drunk love). Toda kar osem nominacij za nagrado oskar govori v prid kakovosti filma in tokrat bi Daniel Day Lewis lahko že drugič 'snedel' nagrado za najboljšo moško vlogo. Film so kritiki primerjali z mojstrovino Johna Hustona Zaklad Siearra Madre, toda po samem razpoloženju je film bližje črnobeli mojstrovini Ericha von Stroheima Pohlep.

Pohlep po nafti je namreč glavni motiv filma in kar nekaj vzporednic lahko potegnemo tudi z današnjimi časi. Poleg mojstrske fotografije Roberta Elswita in elektronske glasbe Jonnya Greenwooda je glavna odlika filma ravno igralski presežek Daniela Day Lewisa, ki je tudi tokrat mojstrsko odigral glavnega junaka. Daniel Day Lewis snema namreč na vsakih pet let in se tako temeljito pripravi na vlogo, da je pred leti osupnil celo Martina Scoseseja, ki je dejal: "Če sem hotel kaj izvedeti o liku Billa Butcherja na snemanju Gangs of New York, sem samo povprašal Daniela, on je namreč vedel vse.“

Po rdeči preprogi so se sprehodili ...
Na rdeči preprogi se je trla večina nemških zvezdnikov, med Hollywoodčani pa je izstopala Goldie Hawn. Tudi tu so rockerji ukradli šov filmskim igralcem, saj so se pojavili Patti Smith, redkobesedni in fotografom neprijazni Neil Young, za vrhunec večera pa so znova poskrbeli The Rolling Stones, ki so odgovarjali in pozirali večini fotografov in televizijam. Martin Scorsese se je priljubil medijem zaradi svoje dostopnosti, svojim oboževalcem pa zato, ker je brez vzišenosti podpisoval avtograme. V prihodnjih dneh se pričakuje prihod več 'višjekategornih' zvezdnikov Julie Roberts, Natalie Portman, Scarlett Johansson, toda največ pozornosti bo najverjetneje požela kraljica popa Madonna. Na večini naslovnic berlinskih časopisov pa danes brez dileme kraljuje Mick Jagger z ekipo.

Andrej Košak