Medtem ko se film Hotel Rwanda s tremi nominacijami za oskarja osredotoča na pogumnega upravnika hotela v Kigaliju, ki je rešil več ljudi iz plemena Tutsi pred gotovo smrtjo, film Sometimes in April prikazuje bolj krvavo stran zgodbe. Aprila 1994 je umor ruandskega predsednika sprožil pobijanje hutujskih skrajnežev, ki so v 100 dnevih umorili okoli 800.000 ljudi, med njimi največ Tutsijev.

Režiser filma Sometimes in April, ki so ga v četrtek premierno prikazali na berlinskem filmskem festivalu, Raoul Peck je povedal, da bi zgodbo lahko prikazal še bolj krvavo in tako tudi bolj realistično. Meni, da je pristop snemanja filma Hotel Rwanda napačen, saj zgodba ni dovolj kompleksna.

Lahko grozote prikažemo na lep način?
Grozote prebivalcev Ruande po njegovem mnenju lahko prikažemo samo s krvavim filmom. Na premieri filma je bilo zaradi krutih prizorov kar nekaj novinarjev zgroženih, ko so odhajali s predstave. Ena najbolj grozljivih scen pa se odvije v učilnici, kamor vdrejo vojaki in postrelijo šolarke. Preživita le učiteljica in ena učenka, ki po koncu streljanja obležita pod kupom trupel.

V filmu je nastopilo kar nekaj prebivalcev Ruande, ki pa so le stežka odigrali vloge skrajnežev. Za nekatere je bil spomin tako boleč, da niso mogli snemati do konca in so jih zamenjali. Na snemanju je bilo tudi šest psihologov, ki so ljudem pomagali pri soočanju z dogodki iz leta 1994.

Le da spregovorimo o genocidu
V bran režiserju filma Hotel Rwanda Terryju Georgeu in njegovi odločitvi, da se bolj osredotoči na dogajanje v hotelu in ne toliko na poboje na ulicah, sta takoj stopila Paul Rusesabagina, resnični upravnik hotela, in glavni zvezdnik filma Don Cheadle, ki menita, da je pomembno že to, da se o genocidu v Ruandi sploh govori.