V svojem prispevku za Wall Street Journal je posvaril pred nevarnostjo, da postanejo kinematografi prehitro zadovoljni, vendar pa je izrazil optimizem glede nove generacije režiserjev. Meni, da če so lahko filmi "videti ali slišati kot kar koli", se bodo pojavila tudi izjemna dela.

Izvirnost v nasprotju s takojšnjim odzivom
V članku se je lotil tudi dejstva, kako spreminjajoča se tehnologija in poslovni modeli vplivajo na celo vrsto različnih kreativnih industrij: "Kinematografske projekcije so za filmski posel to, kar so koncerti za glasbo – in nihče ne bo šel na koncert, da mu predvajajo posnetke v formatu mp3 na praznem odru."

Da bi se izognili potencialno žalostni prihodnosti tega medija, predlaga studiem, naj ne obravnavajo kinematografov kot drugih proizvodov, saj je dandanes mogoče vsebine konzumirati kjer koli. Tudi zato, da se ne bi znašli v položaju, ko bi imeli javne projekcije zagotovljeni le filmi, ki bi kinematografe spremenili v prostore, katerih dogajanje je podkrepljeno z blagovnimi znamkami, ali pa v shajališča za ljudi, ki pridejo tja le zaradi oboževanja tega ali onega zvezdnika.

Takojšnji odziv seveda temelji na že znanem. In prav zaradi tega bi lahko bili manjši, bolj nenavadni filmi povsem izključeni, kar bi pomenilo, da bi bili inovativni filmi obsojeni na ogled zgolj v zasebni sferi.

Pomembnost režiserjev in gledalcev
Sklene, da prihodnost leži v vlaganjih kinematografov v ustrezno inovativno tehnologijo, ki bi jim lahko prinesla prednost pred vseskozi napredujočo zabavno tehnologijo, ki jo imajo ljudje na razpolago doma. Pomembno se mu zdi tudi, da režiserji pridejo na plano s svežimi idejami in da ljudje s svojo prisotnostjo na projekcijah v kinematografih podprejo "manjše ribe".