Kino zemljevid ima izhodišče v raziskavi zgodovine Kinodvora, ki je pokazala, kako pestro zgodovino kina ima Ljubljana. Skoznjo se je namreč v prestolnici filmski trak vrtel na več kot sedemdesetih lokacijah oziroma kinoprizoriščih, v več kot dvesto različnih kinematografih. Foto: Željko Stevanić
Kino zemljevid ima izhodišče v raziskavi zgodovine Kinodvora, ki je pokazala, kako pestro zgodovino kina ima Ljubljana. Skoznjo se je namreč v prestolnici filmski trak vrtel na več kot sedemdesetih lokacijah oziroma kinoprizoriščih, v več kot dvesto različnih kinematografih. Foto: Željko Stevanić
Kinodvor
Z začetkom tega desetletja je Slovenija na mestnih obrobjih dobila prve multikinematografe, ki so s filmskega zemljevida hitro začeli brisati mestne kinodvorane (samo v Ljubljani: Union, Šiško, Triglav, Bežigrad ...). Prizadevanja takratnega direktorja Slovenske kinoteke Silvana Furlana so leta 2002 obrodila dogovor med Mestno občino Ljubljana, Ministrstvom za kulturo RS in Kinoteko o prenovi in ponovnem odprtju Kina Dvor kot kinematografa, namenjenega prikazovanju sodobnega umetniškega filma. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Publikacija avtorja Klemna Žuna temelji na raziskavi zgodovine Kinodvora, ki obenem kaže tudi na pestro zgodovino kina v Ljubljani.

V slovenski prestolnici se je filmski trak skozi zgodovino vrtel na več kot 70 lokacijah oziroma v več kot 200 kinodvoranah. Vsa kinoprizorišča so razvidna tudi na zemljevidu, ki je priložen publikaciji, so sporočili iz Kinodvora.

Še pomnite, kje smo včasih lahko gledali filme?
Na nekatere izmed izbranih lokacij so se v Kinodvoru, kjer že vse leto poteka projekt Leto kina, s filmskimi projekcijami že vrnili. Tako so konec marca v Grand Hotelu Union predpremierno zavrteli film Grand Budapest hotel Wesa Andersona, v četrtek, 8. maja, pa so s projekcijo filma Punca ni nič kriva Franka Tashlina iz leta 1956 nekdanjo veličino kinematografa obudili v Kinu Šiška.

Dogodki vse do jeseni
Do oktobra bodo v sodelovanju z drugimi ustanovami, ki danes domujejo v nekdanjih kinoprizoriščih, organizirali še nadaljnje filmske projekcije s posebnim spremljevalnim programom.

Kinodvor so kot Ljubljanski dvor odprli 15. oktobra 1923 v palači Ljubljanski dvor, za katero je načrte izrisal arhitekt Josip Costaperaria. Dvorana je imela 510 sedežev, gradnja pa je bila najbolj velikopotezno zastavljen arhitekturni projekt tedanjega časa.

Predvajanja so začeli z Ernemannovim projektorjem Kinematik, tedaj najmodernejšim filmskim aparatom. Projekcije je glasbeno spremljal orkester šestih godbenikov pod vodstvom kapelnika. Kinematograf je veljal za največjega in najlepšega na Balkanu.

Avstrijski zgodovinski spektakel Mladi Medardo (Der Junge Medarus) je bil prvi film, ki je bil predvajan na Kolodvorski 13. Film je po literarni predlogi Arthurja Schnitzlerja režiral Madžar Michael Kertesz (ta je slabih 20 let pozneje kot Michael Curtiz režiral Casablanco).