Jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito in ameriški predsednik John F. Kennedy v filmu Houston, we have a problem! režiserja Žige Virca. Foto: Promocijsko gradivo
Jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito in ameriški predsednik John F. Kennedy v filmu Houston, we have a problem! režiserja Žige Virca. Foto: Promocijsko gradivo
false
Organizacijska ekipa Periskopa in gostujoči režiserji lanskega 1. festivala pred Kinom Babylon. Foto: Promocijsko gradivo
false
Dvodnevni filmski festival Neues Slowenisches Kino bo predstavil osem filmov. Foto: Promocijsko gradivo
false
Prizor iz filma Družinski film Olma Omerzuja. Foto: Promocijsko gradivo
false
Prizor iz filma Male ribe režiserke Maje Križnik. Foto: Promocijsko gradivo
false
Prizor iz filma Idila režiserja Tomaža Gorkiča. Foto: Promocijsko gradivo
false
Prizor iz filma Srečno, Orlo! režiserke Sare Kern. Foto: Promocijsko gradivo

Društvo Periskop po lanski zelo uspešni predstavitvi filmskega dogajanja v Sloveniji pred berlinskim občinstvom festival Novi slovenski kino organizira tudi letos. Tudi letos je zanimanje veliko, slovenska filmografija pa ima tudi letos kaj pokazati. Festival, kot pravi selektorica Marina Gumzi, berlinskim gledalcem znova ponuja žanrsko in avtorsko raznolikost, mednarodno aktualnost in produkcijsko ambicioznost.

"Drugi berlinski festival Neues slowenisches Kino nadaljuje zgodbo tam, kjer jo je lani končal prvi. V duhu angažirane ideje po vzpostavitvi večje prepoznavnosti mlade slovenske filmske ustvarjalnosti smo med aktualno slovensko produkcijo zajeli najizrazitejše filme pretekle sezone in ustvarili kompakten in izjemno kakovosten program, ki je dokaz odlične kondicije mladih slovenskih filmarjev," pojasni Gumzijeva.

Trije celovečerci, pet kratkih filmov
Letošnji festival bo začel kratki film "Srečno, Orlo!" Sare Kern, s katerim je nastopila tudi na beneškem filmskem festivalu. Film prikazuje sedemletnega dečka, ki spremlja trpljenje svojih staršev ob izgubi dojenčka. Poleg tega bodo na ogled še štirje kratki filmi: "Dober tek, življenje!" režiserke Urške Djukić, "Male ribe" režiserke Maje Križnik, animirani kratki film "Nočne ptice" režiserke Špele Čadež in "Selitev" Žige Virca.

Petim kratkim filmom bo sledil celovečerni film "Idila" Tomaža Gorkiča. Jutri, 7. decembra, pa si bo občinstvo v kinu filmkunst66 v Charlottenburgu ogledalo še dva celovečerna filma - "Houston, imamo problem" Žige Virca in "Družinski film" Olma Omerzuja. Selektorica festivala Marina Gumzi pravi, da je bil letošnji izbor zanjo precej očiten.

"Uvodni niz kratkih filmov predstavlja bisere produkcije mladega slovenskega kratkega filma, ki se v zadnjih letih razvija z močnim vetrom v jadrih. Da so štiri od petih filmov zrežirale ženske avtorice, je sicer naključje, a sem nanj kljub temu strašno ponosna. Družinski film, mednarodna koprodukcija, v kateri je slovenski del sicer samo manjšinski, je nadpovprečno zrelo, kompleksno delo mladega slovenskega avtorja Olma Omerzuja. Olma spremljam od njegovih prvih filmov in ga imam za enega najbolj profiliranih mladih slovenskih avtorjev, zelo dober je v obvladovanju filmskega jezika. Izbor Virčevega Hustona, po vseh imenitnih festivalskih uspehih in odličnih odzivih po svetu, ne potrebuje nobene posebne razlage. Gorkičevo Idilo smo v program sicer resnejših filmov dodali kot žanrsko zanimivost, ki so si jo posebej zaželeli slovenski Berlinčani." pravi Gumzijeva.

Društvo Periskop
Soustanoviteljica društva Periskop, nevladne organizacije, ki nemškemu občinstvu redno predstavlja slovenske umetnike, sicer pisateljica Nataša Kramberger, pravi, da so mladi filmski ustvarjalci v Berlinu prepoznani kot izjemni in pomembni. "Novi slovenski film smo prepoznali kot majhen čudež, ki ga je treba varovati in mu dati priložnost. Naša festivalska ekipa ga vidi kot celoto, lahko bi rekli skupnost vizij in avtorskih glasov. Ker živimo in delujemo v Berlinu, ker smo tukaj omreženi in tako ali drugače vpeti v umetniško okolje, je precej logičen korak, da znotraj berlinske umetniške sfere skušamo ustvariti posebno platfromo oz. oder za slovensko umetnost, katere del smo tudi sami, ki jo občudujemo in jo imamo radi. Tovrstna solidarnost, povezanost med slovenskimi ustvarjalci doma in v tujini se nam zdi nujna in je vsekakor več kot le lepa gesta. Recepcijski prostor za slovensko umetnost želimo razširiti in ji s tem dodati vrednost," pravi Krambergerjeva.

Prisotnost avtorjev kot dodana vrednost festivala
Tudi letos bo ob prikazu filmov v berlinskem kinu priložnost za pogovor z večino ustvarjalcev. "Všeč nam je, da se nam avtorji tudi osebno pridružijo, da se tu v Berlinu podružijo in si - z neko distanco do domačih krajev - v treh dneh izmenjajo kakšno izkušnjo, vpogled in avtorsko podporo," pravi Nataša Kramberger. "Ker je naša dejavnost načrtno dolgoročna in usmerjena v stalnost, ponavljanje festivala vsako leto v prihodnje, verjamemo, da gradimo projekt, ki ima ogromne potenciale in se lahko, če bomo v svojem početju vztrajni in bodo naša prizadevanja tudi institucionalno podprta, razvije v prepoznaven dogodek v Berlinu," je še dodala.

Lani postavljene temelje izjemno uspešnega festivala Novi slovenski kino tako letos nadgrajujejo z novimi, uspešnimi projekti slovenskih filmskih ustvarjalcev. Privlačne vsebine pa ob pomoči Slovenskega filmskega centra načrtujejo že tudi za prihodnje leto.

Iz Berlina