Cvitkovič je pri ustvarjanju filma omejil racionalni pristop in poskušal črpati iz podzavesti. Nastal je film, ki od gledalca zahteva drugačen pristop - ne iskanje klasične zgodbe, ampak prepustitev moči samega medija. Končna zgodba pripoveduje o bodčem Adamu in Evi, o bodočem moškem, ki se utrudi in svojo moč preda ženski. Foto:
Cvitkovič je pri ustvarjanju filma omejil racionalni pristop in poskušal črpati iz podzavesti. Nastal je film, ki od gledalca zahteva drugačen pristop - ne iskanje klasične zgodbe, ampak prepustitev moči samega medija. Končna zgodba pripoveduje o bodčem Adamu in Evi, o bodočem moškem, ki se utrudi in svojo moč preda ženski. Foto:
Bil sem otrok (I Was a Child), 90-sekundni film Jana Cvitkoviča, s katerim je ta sodeloval v omnibusu Venezia 70 - Future Reloaded. Ob 70-letnici beneškega festivala je namreč ta povabil 70 režiserjev z vsega sveta, da posnamejo do 90-sekundno filmsko pripoved ter tako zaznamujejo obletnico festivala in premislek o prihodnosti filma. Ti kratki filmi so na voljo tudi na spletu.

Ob tem bodo s posebnim dovoljenjem organizatorjev Beneškega festivala zavrteli tudi omnibus Venezia 70 - Future Reloaded, pri katerem je med 70 uglednimi režiserji z vsega sveta sodeloval tudi Jan Cvitkovič. Gre za omnibus, sestavljen iz 60- do 90-sekundnih filmov, ki jih je Beneški filmski festival ob svoji 70-letnici zaupal režiserjem, ki so na tem najstarejšem mednarodnem filmskem festivalu že sodelovali.
S povabilom je festival ustvarjalcem prepustil popolno svobodo, da zaznamujejo obletnico festivala. Nastal je skupinski poklon Beneškemu filmskemu festivalu in hkrati razmislek o prihodnosti filma skozi osebno perspektivo vsakega posameznega režiserja. Med povabljenimi režiserji so bili tudi Bernardo Bertolucci, Catherine Breillat, Claire Denis, Lav Diaz, Milčo Mančevski, Walter Salles, Ulrich Seidl, Abbas Kiarostami in drugi. Jan Cvitkovič je v Ljubljani posnel film Bil sem otrok (I Was a Child), v katerem na kratek in jedrnat način prikaže simboličen prerez človekovega življenja.
Cvitkovičeva podzavestna zgodba o bodočem Adamu in Evi
Pred beneškim omnibusom bodo predvajali še kratki film Jana Cvitkoviča Sto psov ter Krik Janeza Burgerja.
Cvitkovič je pri ustvarjanju filma Sto psov omejil racionalni pristop in poskušal črpati iz podzavesti. "Nisem želel, da bi se racionalni del osebnosti vmešal v postopek dela ... Rezultat je film, ki mi je zelo pomemben. Res pa je, da od gledalca zahteva drugačen pristop. Ne sme iskati klasične zgodbe, ampak se mora prepustiti moči samega medija," je dejal Cvitkovič.
Na koncu je film izpadel kot zgodba o prihodnjem Adamu in Evi - o prihodnjem moškem, ki se utrudi in preda svojo moč ženski, je še pojasnil. Film so že predvajali na Festivalu slovenskega filma, v Kinodvoru pa bo doživel uradno premiero.
Burgerjev ideološki bojni krik
Burger se v svojem kratkem filmu Krik dotika delitve na podlagi ideološke pripadnosti: "Črni vojaki zajamejo rdeče vojake in jih postrelijo. Nato rdeči vojaki zajamejo črne in jih postrelijo. In tako naprej do bridkega konca."

Staragara je po Burgerjevih besedah v desetih letih producirala vrsto celovečernih, kratkih in dokumentarnih filmov, delala pa je tudi plesne in gledališke predstave. Glavni filmi, ki jih je naredila Staragara, so Cvitkovičeva Odgrobadogroba in Arheo ter Burgerjeva Circus fantasticus in Na sončni strani Alp.