Epizoda v življenju zbiralca železa se je uvrstila v ožji izbor za nominirance za tujejezičnega oskarja (med najboljših devet), ne pa končni šopek nominirancev. Foto: Vertigo Film/YouTube
Epizoda v življenju zbiralca železa se je uvrstila v ožji izbor za nominirance za tujejezičnega oskarja (med najboljših devet), ne pa končni šopek nominirancev. Foto: Vertigo Film/YouTube
Mujićeva "filmska pravljica" se je zelo hitro razblinila v nič. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić
Epizoda v življenju pobiralca železa (Epizoda u životu berača željeza)
Film je rekonstrukcija resničnih dogodkov, njegov namen pa je opozoriti na diskriminacijo, s katero se v Bosni in Hercegovini srečujejo pripadniki manjšin, zlasti člani romskih skupnosti.
Z Berlinala se je Nazif Mujić v Bosno vrnil kot junak, a kratkotrajna slava mu ni prinesla koristi v resničnem življenju. Foto: Reuters
Največja sprememba po blišču in slavi berlinskega festivala? Da so bili sovaščani v rodnih Poljicah prepričani, da se Mujićevi kopajo v denarju. Pa ni bilo tako. Senada in Nazif sta bojda za film dobila vsak po 500 evrov honorarja. Foto: EPA

Igralec, ki je umrl v romskem naselju Svatovac, je imel v zadnjih mesecih težave z zdravjem. "Zaskrbljen je bil zaradi finančnega položaja," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal njegov sorodnik. Star je bil 48 let.

O Mujiću so se lani mediji razpisali, ker je povedal, da je bil prisiljen prodati svojo nagrado z berlinskega festivala, da bi lahko preskrbel svojo družino (za srebrnega medveda je dobil štiri tisoč evrov). Ko se je vrnil v BiH iz Berlina, kjer so ga počastili za vlogo v Tanovićevem filmu, so ga rojaki sicer sprejeli kot junaka, potem pa so nanj kmalu spet pozabili. Leta 2013 je Mujić kot gost festivala Liffe obiskal tudi Ljubljano.

Tanovićeva Epizoda v življenju zbiralca železa pripoveduje resnično zgodbo iz življenja romske družine v BiH-u, ki v boju za preživetje trči ob pravila družbenega sistema. Mujić se po tem, ko žena doživi spontani splav, bojuje za njeno zdravstveno oskrbo - ker nima zdravstvenega zavarovanja, ji namreč noče nihče pomagati, zato ji grozi smrt. Scenarij filma je nastal po resničnih dogodkih iz življenja družine Mujić.

Moral je nahraniti otroke
Film je bil ob nastanku silno odmeven in je poleg igralskega medveda na Berlinalu dobil tudi veliko nagrado žirije. Mujiću tega ni uspelo spremeniti v bogastvo, ampak se je vrnil k svoji stari službi zbiralca železa za nekaj evrov dnevno, nato pa se je poslovil še od nagrade. "Najprej sem prodal svoj stari avto, nato nekaj osebnih predmetov, potem je bil na vrsti medved," je pojasnil po prodaji kipca. Dodal je še, da je bila odločitev, da se loči od nagrade, "zelo težka", vendar "njegovi otroci skoraj tri dni niso jedli ničesar".

"Ne morem se ukvarjati s to ravnijo njegovega obstoja"
Ko smo se jeseni 2013 z Mujićem pogovarjali na Liffu, ni mogel prehvaliti časa, ki ga je preživel s Tanovićem: "Z Danisom smo čudovito sodelovali; imam ga za svojo družino. Želimo si, da bi ostali prijatelji vse življenje." Približno pol leta pozneje smo govorili tudi z režiserjem, ki pa ni bil pripravljen sprejeti vloge Mujićevega 'zaščitnika': "To, da ima težko življenje, da nikoli ni končal osnovne šole ... Ne vem, kaj naj s tem počnem, razumeš? Nikoli mu nisem obljubljal, da bo postal Matt Damon, snemal hollywoodske filme in podobne 'budalosti'. Ne morem se ukvarjati s to ravnijo njegovega obstoja. Kar smo mu takrat obljubili – njegov honorar –, je dobil, pa čeprav nisem videl še niti dinarja zaslužka od filma." (Senada in Nazif sta bojda za film dobila vsak po 500 evrov honorarja.)

V resnici je bil Tanović tudi sam razočaran nad tem, da je večina javnosti spregledala družbeno kritiko marginalizacije manjšin, na katero je hotel opozoriti: "Pri vsem skupaj se mi najbolj žalostno to, da se nikoli ni zares začela razprava, okrog katere sem zgradil celoten film: kako je mogoče, da se je kaj takega sploh zgodilo? Ker je, ponavljam, vajeti prevzel rumeni tisk, ki je hotel na naslovnicah fotografijo "človeka, ki je na Berlinalu premagal Matta Damona in Juda Lawa". To je popolnoma zgrešeno, ampak teh stvari ne moreš nadzorovati."


V stiski je hotel po pomoč na Berlinale

Mujić je leta 2014 iskal azil v Nemčiji v upanju, da bi družino izvlekel iz razmer, a so njegovo prošnjo zavrnili. Januarja je z delom denarja, ki ga je dobil ob prodaji nagrade, kupil avtobusno vozovnico za Berlin, da bi organizatorjem festivala pojasnil o trpljenju njegove družine. Domov se je vrnil, še preden se je festival 15. februarja začel, potem ko je izvedel, da je odgovoren za denarno kazen, ki je ni mogel plačati, še iz časa, ko je njegova družina vložila prošnjo za azil v Nemčiji.

V BiH-u živi do 75.000 Romov, a jih ima po podatkih lokalne nevladne organizacije Atlantic Initiative samo pet odstotkov uradno zaposlitev. Organizacija Human Rights Watch je leta 2016 objavila, da so Romi v BiH "najbolj ranljiva skupina", ki se spoprijema z "vsesplošno diskriminacijo pri zaposlovanju, izobraževanju in zastopanju v politiki".