Studio Fox ga je imel v mislih za vlogo v Planetu opic, a so na koncu sklenili, da potrebujejo večjo zvezdo, in vpoklicali Charltona Hestona. Foto:
Studio Fox ga je imel v mislih za vlogo v Planetu opic, a so na koncu sklenili, da potrebujejo večjo zvezdo, in vpoklicali Charltona Hestona. Foto:

Pretvarjanje, da sem še vedno žilav možakar akcije, zame ni več primerno. Pride čas, ko takšne stvari niso več zate, poleg tega je veliko mladih igralcev, ki so videti bolje in te lahko nadomestijo.

V intervjuju leta 1987
Tarantino je upokojenca osebno prepričal, da se je k filmu vrnil še za poslednjo vlogo Churchilla.
Taylor, ki je največji razcvet kariere doživel v šestdesetih, je rad poudarjal, da je igralski poklic časten, zanj pa najpomembnejša stvar v življenju.

Taylor je v četrtek umrl na svojem domu v Los Angelesu, je za medije potrdila igralčeva hčerka.

Svoj veliki preboj v Hollywoodu je igralec iz Sydneyja v filmski adaptaciji Časovnega stroja (The Time Machine), ki jo je po znanstvenofantastičnem romanu H. G. Wellsa leta 1960 posnel George Pal. Naslednji veliki mejnik je prišel tri leta pozneje, ko je dobil vlogo junaškega Mitcha Brennerja v Ptičih Alfreda Hitchcocka, kjer je moral pred perjadjo reševati Tippi Hendren. Istega leta je nastopil še ob Elizabeth Taylor in Richardu Burtonu v vojnem filmu The V.I.P.s.

84-letna Hendrenova je ob njegovi smrti za revijo People komentirala: "Rod je bil čudovit prijatelj in močna opora. Bila sva res zelo, zelo dobra prijatelja. Bil je eden najzabavnejših ljudi, kar sem jih kdaj poznala, pozoren in uglajen, v tem možaku je bilo zbrano le dobro."

Njegova zadnja vloga je bila majhna, a markantna: kot Winston Churchill se je pojavil v vojni komični drami Quentina Tarantina, Neslavne barabe (2009). Taylor se je vlogi sprva upiral, češ da je upokojen, in Tarantinu predlagal Alberta Finneya, ki je Churchilla igral v The Gathering Storm (2002), a se je na koncu pustil prepričati.

Najbolje plačani igralec na televiziji
Na malih zaslonih je Taylor svojo sled pustil že v letih 1960-61, ko je za mrežo ABC nastopal v seriji Hongkong. S honorarjem 3.750 dolarjev na epizodo je takrat veljal za najbolje plačanega igralca v kateri koli enourni nadaljevanki.

V igralčevem življenjepisu velja izpostaviti še romantično komedijo Sunday in New York (1963), kjer je očaral nedolžno Jane Fonda; 101 dalmatinca, kjer je posodil glas Pongu, pa dva filma z Doris Day, Do Not Disturb (1965) in The Glass Bottom Boat (1966).

Taylor se je udeležil avdicij za vlogo boksarskega šampiona v srednji kategoriji, Rockyja Graziana, a je vlogo v poznejši uspešnici Somebody Up There Likes Me (1956) dobil Paul Newman. A izkušnja je bila vseeno pozitivna: opazil ga je predsednik studia MGM Dore Schary, ki mu je priskrbel pogodbo s studiem. Takoj nato je Taylor ob Bette Davis in Ernestu Borgninu nastopil v komediji The Catered Affair (1956), v kateri je bil zaročen z likom Debbie Reynolds.

Izbirčen pri vlogah
"V veliki meri so bili tisti zgodnji dnevi suše taki po lastni izbiri," je Taylor leta 1961 razložil v intervjuju za revijo Screenland. "Loteval sem se samo dobrih projektov. Nisem sprejel nobene vloge, ki se mi ni zdela prestižna. Veliko raje sem zavrnil glavno vlogo v slabem filmu kot pa majhno v dobrem filmu."

Stalne vloge je imel taylor tudi v nadaljevankah Bearcats!, The Oregon Trail, Outlaws ter v žajfnici Falcon Crest. Leta 1977 se je vrnil v domovino za vlogo v nostalgičnem filmu The Picture Show Man. V Avstraliji je nastopil še v srhljivki On the Run (1982) ter v filmu Welcome to Woop Woop (1997).

Pretvarjanje, da sem še vedno žilav možakar akcije, zame ni več primerno. Pride čas, ko takšne stvari niso več zate, poleg tega je veliko mladih igralcev, ki so videti bolje in te lahko nadomestijo.

V intervjuju leta 1987