V obdobju renesanse je sicer delovalo kar nekaj vsestranskih genijev, pa vendar je spadal Michelangelo med tiste najbolj izstopajoče. Malo umetnikov v zgodovini je znalo iz trdega marmorja izvabiti tako mehke forme, množico figur pa tako spretno razporediti v uravnoteženo kompozicijo dramatičnega bibličnega prizora, kot je uspelo prav Buonarrotiju.

Kot večina velikih mojstrov je izreden talent za slikanje in kiparjenje pokazal zgodaj, že v rosnih najstniških letih pa ga je pod svoje okrilje vzel prvi mož Firenc, Lorenzo Medičejski Veličastni. Pri Medičejcu z izjemnim posluhom za estetiko in humanistično misel je mladi Michelangelo nekaj časa prebival in se izobraževal.

Ljubezen in smrt renesančnega mojstra
Še danes se moramo za marsikatero vedenje o Michelangelovem življenju zahvaliti Giorgiu Vasariju, prav tako slikarju, ki je v svojih znamenitih Življenjih popisal življenja in delo mojstrov, ki jih je najbolj cenil. Tudi ustvarjalci serije so se, podobno kot to z veliko mero previdnosti počne tudi umetnostnozgodovinska stroka, naslonili na Vasarijev zapis, podrobnosti iz Michelangelovega življenja pa osvetljujejo tudi s pomočjo biografije Ascania Condivija. Skozi pripovedi in mnenja različnih gostov pa bodo bolje spoznali Michelangelove vidnejše umetnine - kip Davida, ki je prvi monumentalni akt v renesansi in največji kip po antiki, ganljivo Pieta v cerkvi sv. Petra v Vatikanu, poslikavo v Sikstinski kapeli in grobnico papeža Julija II. in tudi manj znana dela.

Epizoda pod naslovom Michelangelo - Ljubezen in smrt se sprehodi po 89-letnem življenju enega največjih umetnikov v zgodovini. Pri tem obišče kapele in muzeje Firenc, Rima in Vatikana ter druge zbirke v Evropi.

Michelangelovo zgodbo si lahko nocoj ob 23.30 ogledate na 1. programu TV Slovenija, naslednji četrtek bo na vrsti opus mojstra igre med svetlobo in senco Rembrandta (5. 4.), zatem še enega predstavnika nizozemske zlate dobe Vermeerja (12. 4.), pronicljivega in neizprosnega španskega opazovalca Goye (19. 4.), francoskih impresionistov Maneta (26. 4.), Moneta (3. 5.) in Renoirja (10. 5.), postimpresionističnega vizionarja van Gogha (17. 5.), norveškega simbolista Muncha (24. 5.) in velikega kolorista Matissa (31. 5.).