Prizor iz novega filma Recite mi Francesco - ljudski papež. Nocoj ga bodo prvič predvajali v Vatikanu, čeprav ni znano, če se bo projekcije udeležil tudi papež sam. Foto:
Prizor iz novega filma Recite mi Francesco - ljudski papež. Nocoj ga bodo prvič predvajali v Vatikanu, čeprav ni znano, če se bo projekcije udeležil tudi papež sam. Foto:
Film bodo predvajali v približno 700 italijanskih kinematografov, pozneje pa prihaja tudi na male zaslone. Foto: Reuters

Film, v angleščini znan kot Call Me Francesco, se seveda dotakne tudi "temnih let", ko je na lastni koži občutil vojaško diktaturo, ki je v Argentini vladala med letoma 1976 in 1983.

Jorge Mario Bergoglio je mladost preživel v Buenos Airesu, obdan s podporniki režima Juana Dominga Perona. Med šolanjem za duhovnika se je tudi zaljubil, a se je odločil, da mu je v življenju namenjena drugačna pot.

Ko se je v Argentini začela diktatura, je Bergoglio, tedaj predstojnik jezuitov v Argentini, nenehno hodil po tanki liniji, da se je izogibal ustrahovanju generalov in skušal zaščititi preganjane prijatelje. Hkrati so do njega vedno znova segle vesti o prijateljih in kolegih, ki so skrivnostno izginili ali bili podvrženi mučenju.

Režiser filma Daniele Luchetti je povedal, da papeža Frančiška v 98-minutnem filmu ni želel predstaviti kot svetnika: "Tu je bila nevarnost. Želel sem spoštovati zgodovino Argentine, zato sem prisluhnil vsakemu predlogu, brez kakršnega koli trivializiranja."

"Realističen" portret značaja?
Luchettijev film se osredotoča na Bergogliev značaj in ga predstavlja kot avtoritarno, a hkrati občutljivo osebnost. Na vrhuncu diktatorske represije je v svojem semenišču ponudil zavetje preganjanim študentom in pomagal materam, katerih otroci so za časa diktature "izginili".

Režiser zatrjuje, da je v filmu ponudil realističen in uravnotežen portret ljudi in dogodkov. S tem se morda ne bi strinjali tisti, ki menijo, da bi današnji papež v času diktature lahko storil več in spregovoril proti njej.

Papeža Frančiška v filmu igrata latinskoameriški igralec Rodrigo de la Serna, ki ga uteleša v mladih letih, in Čilenec Sergio Hernandez, ki ga je upodobil v zdajšnjem življenjskem obdobju. Serna je dejal, da je vlogo čutil kot veliko odgovornost zaradi zgodovinske in duhovne veličine, ki jo nosi.

Produkcija filma je stala 14 milijonov evrov, snemali pa so ga 15 tednov v Argentini in Italiji. Il papa della gente / Call Me Francesco je sicer že drugi film o papežu Frančišku. Predtem je španski režiser Beda Docampo Feijoo posnel film Francisco, el padre Jorge, ki so ga v Argentini premierno prikazali septembra.