Film
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 11 glasov Ocenite to novico!
Pomemben dokument časa, ki priča o dogodkih pred, med in po internaciji, so tudi spisi otrok, ki so nastali po vrnitvi domov, v takratnih partizanskih šolah. Foto: Kinoatelje
       Film ni zgodba s srečnim koncem, ampak preprosto pričevanje, ki dokazuje, da humanost in solidarnost lahko prevladata nad sovraštvom.       
 Dorino Minigutti, režiser in scenarist
Onstran žice
Letos mineva sedemdeset let od začetka internacij Slovencev in Hrvatov v italijanska koncentracijska taborišča. Foto: Kinoatelje
       To je bil edinstven primer v okupirani Evropi – da so otroci še med vojno pisali o svojem trpljenju.       
Zbrana pričevanja otrok so mnogo več kot opomin na eno največjih grozot 20. stoletja; so predvsem izpovedi posameznikov, ki so zbrali dovolj poguma in obrnili stran v novo življenje. Foto: Kinoatelje
VIDEO
Onstran bodeče žice Gonarsa

Dodaj v

Zgodbe tistih, ki so otroštvo pustili znotraj bodeče žice

Premiera dokumentarca Onstran žice
17. april 2012 ob 11:13,
zadnji poseg: 17. april 2012 ob 23:05
Ljubljana - MMC RTV SLO

Od pomladi 1942 pa do padca fašizma septembra 1943 je v vasi sredi furlanske nižine v sedanji Furlaniji - Julijski krajini stalo koncentacijsko taborišče Gonars, za katerim so danes ostala samo betonska stranišča na koruznem polju - in pa zgodbe preživelih. Pred pozabo jih rešuje nov dokumentarec.

V ljubljanskem Kinodvoru se je odvila slovenska premiera celovečernega dokumentarnega filma Onstran žice režiserja in scenarista Dorina Miniguttija.

Film odkriva pretresljiv in na filmu skoraj nikoli zabeležen trenutek zgodovine 20. stoletja: trpljenje pripadnikov slovenske in hrvaške narodnosti, ki so bili sredi strahot druge svetovne vojne zaprti v italijanskem koncentracijskem taborišču v Gonarsu. Sedemdeset let pozneje je Minigutti na filmu zbral ganljive zgodbe prič, ki obujajo spomine preživelega trpljenja, izgube lastne identitete in človeškega dostojanstva. Hkrati je to zgodba o pogumnih posameznikih, ki so našli moč, da so po tej strahotni izkušnji odprli novo poglavje v svojem življenju. Film je nastal v slovensko-italijansko-hrvaški koprodukciji in ima tudi krajšo, televizijsko različico, ki jo bo TV Slovenija predvajala 8. maja.

Vojne grozote skozi otroške oči
Onstran žice se sprehodi skozi manj znane pokrajine druge svetovne vojne, opisane skozi otroško perspektivo. Preplet spominov se strne v ganljivo pripoved preživelih iz taborišča Gonars, kamor so bili pregnani z različnih koncev današnje Slovenije, predvsem iz Ljubljane, Kočevja, Gorskega kotarja in Istre, pa tudi prepeljani iz taborišča na Rabu. Bili so premladi, da bi vedeli, zakaj so tam, a dovolj zreli, da jim ni zmanjkalo volje do življenja, pa tudi do ustvarjanja ne. "To je bil edinstven primer v okupirani Evropi – da so otroci še v času vojne pisali o svojem trpljenju," pred kamero pove eden izmed pričevalcev.

Vez s tukaj in zdaj
Preteklost je obenem seveda izhodišče za prihodnost: več kot šestdeset let pozneje otroci v razredu berejo spise, ki so jih pisali po internaciji njihovi vrstniki, jih ilustrirajo, zastavljajo vprašanja ... Njihov pogled na dogodke je drugačen od pogleda odraslih, zato pa nič manj prizemljen; vprašanja, ki na prvi pogled zvenijo naivno, so v resnici mnogo bolj jasna in zavezujoča, saj terjajo prav takšne odgovore.

Srhljive statistike
V osemnajstih mesecih je v Gonarsu umrlo 509 ljudi, od tega 71 otrok, mlajših od enega leta. Več kot 30.000 ljudi je bilo interniranih, večinoma ženske, pa tudi starejši in otroci. V taborišču so se znašli tudi (pozneje) priznani slovenski akademski slikarji in tudi nekateri samouki. Zapustili so obsežen in neprecenljiv opus likovnih del, ki kot edino ohranjeno vizualno gradivo (hrani ga Muzej novejše zgodovine) priča o takratnem trpljenju in grozotah. Med njimi so bili Nikolaj Pirnat, Drago in Nande Vidmar, Stane Kumar, Vlado Lamut, Marijan Tršar, Slavko Balentin in drugi.

Pri pisanju scenarija za film Onstran žice je režiserju pomagal slovenski zgodovinar dr. Boris Gombač, ki je skupaj z Metko Gombač in Dariem Mattiusijem izpeljal raziskavo, postavil razstavo in objavil publikacijo Ko je umrl moj oče – Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943).

Ne zamudite: Pogovor z ustvarjalci
Projekciji je sledilo srečanje z ustvarjalci filma in okrogla miza z režiserjem Dorinom Miniguttijem, zgodovinarkama Metko Gombač in Nevenko Troha ter z ustvarjalcem romana v stripu Italijanska zima Davidom Toffolom, ki se dotika iste teme kot dokumentarni film in je pravkar doživel prevod v slovenščino. Pogovor sta vodila Igor Prassel v imenu Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta in Aleš Doktorič, predsednik društva Kinoatelje.

Ugledni gostje
Kot gost se bo projekcije udeležil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk s soprogo, svojo udeležbo pa sta potrdila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak ter predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dr. Janez Stanovnik.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
komsomolec
# 17.04.2012 ob 13:29
Klerikalci so izdajali borce za svobodo okupatorju, tudi delali so spiske kdo mora v internacijo.
sosed_lastnik
# 17.04.2012 ob 12:00
dr. Danilo Türk
Ljudmila Novak
dr. Janez Stanovnik

Take druščine na kupu pa nismo videli že 20 let. Pohvalno.
kumimonster
# 17.04.2012 ob 15:58
Prav bi bilo, da se projekcije udeležijo prestavniki bseh strank.
kenda
# 27.04.2012 ob 11:54
Naši pogovori o spravi so kot dva trmasta otroka, kjer nihče noče popustiti. Ena in druga stran imata maslo na glavi. Verjetno sicer ena malo več kot druga, ampak to ni ključno. Vsaka stran vidi samo sebe in svoje žrtve in krivice. Drugi strani pa ne prizna absolutno nič. Potem je jasno, da ne more biti napredka.

Moramo pa vedeti, da so vse to skuhali okupatorji s Hitlerjem in Mussolinijem na čelu. Brez njih ne bi bilo delitve naroda -- krivi so v prvi vrsti oni, ne pa mi sami. 100% sigurno bi nas uničili, če bi nas le lahko. Najprej so bili na spisku Židi, potem pa še vsi Slovani.
kenda
# 27.04.2012 ob 11:45
2. svetovna vojna == rak rana slovenskega naroda, ki nam vsem zelo škodi. Dokler tega problema ne rešimo, ne bo napredka. Skeptičen sem, da je taka sprava možna, saj so okopi preveliki na obeh straneh. Žal se morajo zamenjati generacije.
polzaliva
# 18.04.2012 ob 18:01
komsomolec. Nisi napisal do konca. ... komunisti so v vojni zmagali in uspeli pobiti svoje konkurente brez sodnih odločb. Delali so tudi spiske, kaj morajo vse oddati (umetniške slike, cele posesti itd., lumpe, ki so kradli in lumpe, ki ukradeno še danes imajo je mogoče našteti).

kumimonster ima prav. V duhu sprave bi se projekcije morali udeležiti predstavniki vseh političnih strank, tako pa imamo poleg Ljudmile Novak le predsednika republike, ki je zastopnik kapitalske levice in Jankovičev "komandant" (le kje), ki sploh več ne ve, koliko je ura in klati neumnosti.

Prireditev bo tako vsak izkoriščal za svoj kurnik. Tako procerkvena stranka, kot trenirkarji v službi velikega malega maga.
Kazalo