Orffova scenska kantata sestoji iz 24 stavkov, katerih besedila so večinoma v latinščini, je eno najbolj znanih del klasične glasbe, še zlasti uvodni takti prvega stavka, ki nosi naslov O Fortuna. Praizvedbo je doživela 8. junija 1937 v frankfurtski operni hiši in velja za eno najpriljubljenejših glasbenih del, ki so nastala v nacistični Nemčiji.

Čeprav so jo kritiki sprva označili za "izrojeno" glasbo, jo je režim tretjega rajha sprejel z navdušenjem in jo izrabljal kot zaščitni znak arijske rase. Orff, ki se je rodil leta 1895 na Bavarskem, je tako v času vladavine nacistov žel precejšen uspeh, saj so ti oboževali njegove vznemirjujoče zborovske napeve in poganske teme.

Todav nasprotju z Richardom Wagnerjem, Hitlerjevima najljubšim skladateljem in ostrim antisemitom, čigar glasba ostaja neuradno prepovedana v Izraelu, se dela Carla Orffa tam že več desetletij javno izvajajo. Bo pa danes Carmina Burana prvikrat izvedena na letnem opernem festivalu ob Masadi na obali Mrtvega morja in nato še enkrat 12. junija.

"Ne verjamem, da so v taboriščih v Auschwitzu in Treblinki predvajali Carla Orffa, so pa predvajali Wagnerja, preden so ljudi poslali v plinske celice," je dejal Daniel Oren, glasbeni direktor izraelske opere, ki skrbi za festival.

"Če se bomo poglabljali v življenja, prepričanja in doktrine vsakega umetnika na svetu, sem prepričan, da ne bomo mogli izvajati, vsaj tukaj v Izraelu ne, veliko glasbe," je dodal umetniški vodja opere Michael Ajzenstadt. "Menim, da v 21. stoletju ne bi smelo biti cenzure, zagotovo ne cenzure umetnikov, ki so živeli v Nemčiji in se trudili ostati živi. Nekateri to počeli zato, ker so tako občutili, nekateri so verjeli (v nacistično ideologijo), drugi niso," je še dejal Ajzenstadt.

Pomembna zgodovinska lokacija
Carmino Burano bo na Masadin ogromni oder na prostem postavil poljski režiser Michal Znaniecki. Masada ima za Izraelce poseben zgodovinski pomen, saj se je tam leta 73 na stotine Judov uprle nadvladi rimskega imperija. Namesto da bi postali sužnji Rimljanov, so raje storili množični samomor, je v svojih spisih zapisal judovsko-rimski zgodovinar Jožef.