Glasba
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.1 od 63 glasov Ocenite to novico!
Pela je že od malih nog, hodila k pevskemu zboru, pisala pesmi in besedila skladb, ob tem pa se najbolj navduševala nad Björk in M. I. A., pa nad rapom in hiphopom, so jo enem izmed portretov opisali pri Mladini. Foto: Sandi Fišer
КУКЛА je samooklicana slovanska gengsta gejša pop band transformerka, glasbeni projekt Kukle Kesherović. Foto: Sandi Fišer
Performerka in glasbenica je v preteklih letih menjala že več sodelavk in sodelavcev, trenutno pa projekt deluje samostojno. Na odru se ji sicer pridružita dve spremljevalni pevki in VJ. Foto: Sandi Fišer
       Toda ko sem analizirala svojo glasbo, sem ugotovila, da se v njej prepleta veliko slovanskih harmonij in ta slovanski set je velikokrat del mojih besedil in melodij. To pa je posledica mojega etničnega ozadja, saj sem Makedonka, Slovenka in Vlahinja. Veliko časa sem odraščala v Srbiji, tako da če kaj, sem prava Jugoslovanka. Kot je bila Lepa Brena. In slovanska gejša je nastala kot odziv na okolje, iz katerega izviram.       
Močni beati in na trenutke tudi offbeati so sestavni del njenega zvoka. Foto: Sandi Fišer
       Kukla je odgovor na neusklajenosti med doživljanjem in izražanjem lastne spolne identitete v skladu z družbenimi normativi, pričakovanji in zahtevami za spol mladine, ki se ne ukvarja več z vzorci svojih staršev. Na drugi strani ima veliko elementov slovansko-balkanskega fatalizma - ker sem zelo fatalistična oseba - vseeno pa ima bolj svetovni zvok. Nekaj, kar bi lahko razumeli ljudje na Japonskem, Tibetu, v Angliji in v Srbiji, če karikiram.       
КУКЛА, letnik 1991, gradi svojo odrsko prezenco ne zgolj z vokalom, ampak temu dodaja še velik poudarek na koreografiji kot kostumografiji. Foto: Sandi Fišer
       Želim si prostor za ženske umetnice, znanstvenice, delavke, športnice, kjer jim bo dovoljeno biti kakršne koli želijo biti oz. kakršne so. Nicky Minaj je v nekem intervjuju dejala, da ne more biti vse, kar se zahteva od nje, naenkrat – lepa, seksi, močna, tiha, spogledljiva itd. Björk pa na drugi strani že nekaj let opozarja na nesorazmerje, kajti kot ženska moraš vse, kar bi moški rekel enkrat, ponoviti petkrat, da te zares slišijo. Je zagotovo težja borba, a stvari se spreminjajo. Sploh pa mislim, da je konstrukta spola počasi konec.       
       Že celo življenje sem sama svoj človek, ki dela svoje stvari, in sem se navadila na to vlogo (smeh). Od drugih se razlikujem po tem, da vlagam v svoje delo vse sama. Veliko moram delati, da lahko vložim nazaj v svojo umetnost. Ampak ne morem pa kazati s prstom na nikogar, da je kriv za moj "neuspeh". Enkrat se bodo že stvari zložile, kot se morajo. In bom popularna (smeh).       
Je filmska ustvarjalka, ki je zaključila študij filmske in TV režije na AGRFT. Foto: Sandi Fišer
Pot v Ljubljano jo je vodila iz Krškega, ko se je vpisala na študij filmske režije na AGRFT. Foto: Sandi Fišer
false
Utrinek z dni, ko je nastopala v zasedbi Napravi mi dete. Foto: BoBo
       Saj doživiš veliko stvari in prejmeš veliko pohval, toda še vedno mi pomeni največ, če se moje ustvarjanje dotakne ljudi. Ves čas se poskušam tega držati, čeprav je danes to zelo težko, ker številke po drugi strani pomenijo denar, ki ga potrebujemo za preživetje. Glasba v kapitalizmu. Vseeno pa se mi zdi, da je vsa moja glasba in filmsko ustvarjanje zelo osebno. Zame sta glasba in film čista emocija.       
false
Med drugim se je pojavila že na domačih showcase festivalih, kot sta MENT in STG. Foto: Sandi Fišer
       Zdi se mi, da pri delu za druge vnašam več racionalnosti kot pri delu zase. Ko snemam tuj videospot, pri pisanju scenarija poslušam skladbo več kot stokrat. Do štirih zjutraj si jo ponavljam brez premora in šele potem napišem scenarij. Razmišljam o več elementih: kaj bo vodilo, na katerih razpoloženjih bo poudarek, iščem inspiracije. Ampak predpogoj za pisanje je, da čutim povezavo s skladbo. Snemanje videospotov za svoje skladbe pa je malce težji proces, ker ustvarjam zelo osebno glasbo in do nje nimam distance.       
YouTube zanesenjaki so zagotovo že naleteli na njene videospote za skladbe, kot so Mitraljez, Palma, Napoelon in Zvezdana. Foto: Sandi Fišer
       Z drugimi ljudmi ne delim veliko osebnih stvari in me velikokrat opredelijo za pripadnico zgornjega srednjega sloja, ampak prihajam iz popolnoma drugega okolja.       
Svet, ki ga predstavlja skozi svojo glasbo in vizualno podobo, je eklektičen, poln nasprotij, a hkrati tako drugačen od obstoječih vzorcev, da že zato povleče opazovalca v zgodbo, ki jo piše. Foto: Sandi Fišer
       V majhnem okolju se lahko hitro zapleteš in če bi delala nekaj, kar se izkaže za uspešno v njem, je vprašanje, če bi delala progresivne stvari. Takoj, ko ponavljaš vzorce, lahko pride do stanja, kakršno je v slovenski glasbi, kjer se že dvajset let ponavljajo isti vzorci. Saj smo ljudje in znamo sprejeti drugačne stvari. Če smo lahko sprejeli grške ritme v naši glasbi in curry v kuhinji, zakaj ne bi še česa drugega?       
Medtem ko poje večinoma o orožju in ljubezni, se konstantno bojuje s samo seboj in z zunanjim svetom. Foto: Sandi Fišer
false
5. septembra prihaja s svojim projektom v Kino Šiška. Foto: Sandi Fišer

Dodaj v

КУКЛА: Sploh v popkulturi se hitro zapletemo v stereotip "močne ženske"

MMC-jev intervju s Kuklo Kesherović
31. avgust 2017 ob 06:13
Ljubljana - MMC RTV SLO

Njen zaščitni znak je nepredvidljivost. Lahko je na odru oblečena od nog do glave ali se pojavi v videospotu s pitonom okoli vratu - vse to je ona. "Sem zelo kontrastna oseba," se opiše Kukla Kesherović - oseba za projektom КУКЛА.

Svet, ki ga predstavlja skozi svojo glasbo in vizualno podobo, je eklektičen, poln nasprotij, a hkrati tako drugačen od obstoječih vzorcev, da že zato povleče opazovalca v zgodbo, ki jo piše. КУКЛА je samooklicani slovanski gangsta geisha pop band transformer, glasbeni projekt Kukle Kesherović. Za tem imenom stoji Katarina Rešek, filmska in glasbena ustvarjalka, ki jo je glasbeni svet lahko spoznal še v časih obstoja skupine Napravi mi dete.

Hkrati je prav ona tista, ki se podpisuje pod najbolj izpostavljena videospota skupine Matter za skladbi Meduze in Anakonda. Toda njena ustvarjalnost - kakor koli se že sliši klišejsko - nima meja. Delna odslikava tega so skladbe, ki jih je predstavila še pod imenom Napravi mi dete in v nadaljevanju kot samostojna performerka in glasbenica КУКЛА. Priznava, da skladbe doživlja zelo vizualno, kar se kaže tudi na njenih koncertih, kjer se vživlja v zgodbe in like tako z glasbo kot z vizualno predstavo.

S Kuklo smo se pogovarjali pred njenim nastopom v Kinu Šiška 6. septembra, kjer bo ogrevala občinstvo pred koncertom aktualne princese newyorške urbane kontrakulture Princess Nokia. Več si lahko preberete spodaj.


Če vzamemo za predpostavko, da je glasba odsev časa, kakšen je čas, ki ga odslikava Kukla?
Mogoče je Kukla bolj kot odgovor na sedanjost, odgovor na prihodnost, ker ves čas strmim k temu, kaj se bo zgodilo. Če gledam na sedanjost, je odziv na eklektiko – mešanje žanrov, različnih časovnih obdobij in sistemov, v katerih živimo. Je odziv na lovorike patriarhalnega sistema – upor temu.
Kukla izhaja iz mene in je skupek vsega, kar sem, vidim in doživljam. Kukla je odgovor na neusklajenosti med doživljanjem in izražanjem lastne spolne identitete v skladu z družbenimi normativi, pričakovanji in zahtevami za spol mladine, ki se ne ukvarja več z vzorci svojih staršev. Na drugi strani ima veliko elementov slovansko-balkanskega fatalizma - ker sem zelo fatalistična oseba - vseeno pa ima bolj svetovni zvok. Nekaj, kar bi lahko razumeli ljudje na Japonskem, Tibetu, v Angliji in v Srbiji, če karikiram.

КУКЛА, Kukla Kesherović, Katarina Rešek, Kuklaxklan – sicer že "pokojna" skovanka –, Kuklistan. Kaj ste vi? Katero ime vas identificira?
Vse, kar vidite. Noben človek ni samo ena oseba. Tako, kot je Rihanna za bližnje Robyn in za oboževalce Rihanna, je podobno pri meni. Kukla Kukle Kesherović je tudi Kukla. InKukle Kesherović je samo izpeljanka iz mojega priimka – narobe zapisan priimek, ki sem mu dodala končnico –ić. Da z njo še bolj poudarim svoje korenine.

Kako je nastala skovanka slovanska gejša, ki je postala neke vrste opis Kukle?
Zelo podzavestno (smeh), tako kot večina stvari, ki jih počnem. Imam zelo širok glasbeni okus. Od majhnega spremljam balkansko etno glasbo. In že pri Napravi mi dete sem ves čas pisala besedila v srbskem ali makedonskem jeziku – zdaj pišem tudi v slovenščini.
Še pred slovansko gejšo je obstajala gangsta gejša, ker sem mislila, da me to najbolje opiše, saj imam v sebi elemente obeh osebnosti. Toda ko sem analizirala svojo glasbo, sem ugotovila, da se v njej prepleta veliko slovanskih harmonij in ta slovanski set je velikokrat del mojih besedil in melodij. To pa je posledica mojega etničnega ozadja, saj sem Makedonka, Slovenka in Vlahinja. Veliko časa sem odraščala v Srbiji, tako da če kaj, sem prava Jugoslovanka. Kot je bila Lepa Brena. In slovanska gejša je nastala kot odziv na okolje, iz katerega izviram.

Trend v popkulturi se je obrnil v prid močnim samozavestnim izvajalkam, ki želijo poleg glasbe podati še neko sporočilo – naj bo to Beyoncé ali M.I.A. Kako kot Kukla obravnavate žensko? Je ta samostojna, neodvisna, močna ali ravno nasprotje?
In prav je tako, končno. Upam samo, da to bolj kot trend pomeni dejansko spreminjanje situacije. Potrebujemo ženske. Žensko obravnavam kot enakopravno in enakovredno bitje moškemu in mislim, da ima vsaka ženska pravico biti takšna, kot si želi. Zdi se mi, da se sploh v popkulturi hitro zapletemo v ta stereotip "močne ženske", ki ji ni dovoljeno biti nič drugega, kakor vedno močna, vedno samozavestna, vedno trdna itd. Sama sem močna ženska, a hkrati tudi zelo nežna in ranljiva. Želim si prostor za ženske umetnice, znanstvenice, delavke, športnice, kjer jim bo dovoljeno biti kakršne koli želijo biti oz. kakršne so. Nicky Minaj je v nekem intervjuju dejala, da ne more biti vse, kar se zahteva od nje, naenkrat – lepa, seksi, močna, tiha, spogledljiva itd. Björk pa na drugi strani že nekaj let opozarja na nesorazmerje, kajti kot ženska moraš vse, kar bi moški rekel enkrat, ponoviti petkrat, da te zares slišijo. Je zagotovo težja borba, a stvari se spreminjajo. Sploh pa mislim, da je konstrukta spola počasi konec.

Beyoncé je v nekem trenutku prevzela oz. nadaljevala vlogo, ki jo je deloma imela že v Destiny's Child, kot pobudnica ženske neodvisnosti, samostojnosti … Toda najprej je za njo stal oče, nato Jay-Z. Se pravi – za vsako uspešno žensko še vedno stoji moški? Oziroma kako vi gledate na konstrukt ženske v popkulturi?
Za Bjork ne stoji nihče, za M.I.A., Sevdalizo in FKA Twigs ne stoji nihče in tudi za menoj ne stoji nihče. Mislim, da so to vzorci, ki se danes počasi razbijajo. Tisti, ki danes zares stoji za glasbeniki in jih žal še preveč usmerja, je kapital.

Kako potem gledate na mikrookolje, kot je Slovenija? Glede na to, da z glasbo zaobjamete elemente iz različnih okolij, ste na koncu del slovenskega glasbenega trga in njegovih zakonitosti.
S tem se borim. Tu živim. Dejstvo je, da sem bolj znana v alternativnih krogih. Začela sem sodelovati s producenti, ki so bolj usmerjeni v popglasbo, zato da bi ga lahko ta zvok prenesla v mainstream. In mislim, da bo moralo preteči še nekaj časa, da bo to postal bolj mainstream zvok. Primer: ko je prišla M.I.A., je predstavila popolnoma nov zvok, danes pa vidimo, da jo veliko izvajalcev posnema oz. delajo po njenem sistemu.
Zagotovo je Slovenija mikrookolje, a kot je rekel moj prijatelj: rojena sem bila za velike stvari (smeh). Zagotovo pa tudi Slovenija nekaj doda mojemu zvoku.

Ravno M.I.A. je lani ob izidu albuma v enem intervjuju izjavila, da jo zanima, zakaj se zdi, da vedno ona provocira.
Ker tega ne počne nihče drug.

Tako. Se kdaj tudi vi počutite tako, kot da ste tista, ki sproža določeno reakcijo? Kako je v vlogi nekoga, ki hkrati utira pot sebi in drugim, ki bi lahko sledili, ampak jih še ni?
Žanra, ki sem ga izdelala, nisem ustvarjala po načelu drugih. Ko sem prvič videla M.I.A., sem vedela, da hočem delati podobno, ampak sem se hkrati zavedala, da ne morem enako. Kar počne ona, je tako svojstveno, da je še vsak njen posnemalec spodletel. In nikoli se nisem obremenjevala z vprašanji, ali delam glasbo kot nekdo ali zvenim dobro kot nekdo ali zvenim dovolj pop. Če veš, kako je, če si preprosto to, kar si, in si pomirjen s tem, kar si – ali pa tudi če ne popolnoma in se samo zavedaš tega –, boš delal nekaj, kar pride samo iz tebe. Vsekakor pa je moje delo skupek številnih vplivov, ker noben človek ni otok zase. Že celo življenje sem sama svoj človek, ki dela svoje stvari, in sem se navadila na to vlogo (smeh). Od drugih se razlikujem po tem, da vlagam v svoje delo vse sama. Veliko moram delati, da lahko vložim nazaj v svojo umetnost. Ampak ne morem pa kazati s prstom na nikogar, da je kriv za moj "neuspeh". Enkrat se bodo že stvari zložile, kot se morajo. In bom popularna (smeh).

Kako dojemate popularnost?
Popularnost zame pomeni zmožnost živeti od tega, kar delaš, se pravi služiti si kruh s svojo aktivnostjo oz. umetnostjo, ker imaš določeno število sledilcev in kupcev oz. uporabnikov tvoje umetnosti. In to je to. Prepoznavna si želim biti le zaradi mojega dela in zaradi filozofije, ki jo delo nosi s seboj, ostalo me ne zanima.

Kdaj pride tista točka, ko si rečeš: "Zdaj je bilo dovolj. Dovolj je bilo dela zgolj za reference."?
(Smeh) Ta točka … Se izmika. Po vsakem projektu rečem, da je zdaj pa res bilo dovolj. Tisti, ki me poznajo in spremljajo, vedo, da sem naredila veliko projektov in za vsakega presežem svoje zmogljivosti, ker poskušam "sčarati" z ekipo presežke. Treba se je zavedati, da je slovenski prostor majhen in dober videospot stane. Delo stane. V tujini pa sem opazila, da je veliki, če ne že največji vložek izvajalca prav v videospot, ker je on tisti, ki ponese izvajalca naprej. Še vedno. Selena Gomez izda videospot z besedilom, že tam zbere zavidljivo število ogledov, hkrati s tem sproži pričakovanje med njenimi oboževalci za pravi videospot in še tam nadaljuje z zbiranjem ogledov.

Koliko so vas presenetili odzivi na videospot za skladbo Anakonda, ki je postal v zadnjem obdobju zelo močna referenca za vaše delo?
Sama sem takšen tip človeka, da ko zaključim projekt, grem takoj na novega in se ne oziram nazaj. Tako da zelo malo spremljam, kaj se dogaja z mojim preteklim delom. To bolj počnejo moji bližnji. Ampak če bi delala umetnost zaradi ogledov na YouTubu, bi bilo to popolnoma zgrešeno.
Je pa res, da smo se zelo potrudili pri snemanju videospota. Vanj smo vnesli veliko referenc na Kubricka, a vseeno je nastal ob skromnem budžetu in z veliko trdega dela. Prav tako Anakonda ni bila Meduze, ker nisem takšen tip človeka, da bi posnemala svoje prejšnje delo, ker želim vedno napredovati. In to se mi zdi, da malo manjka pri ustvarjanju slovenskih videospotov. Pri nas ustvarjalci vidijo nekaj, kar uspe in poskusijo narediti po tem ključu še milijon drugih približkov. S tem nikakor ne boš izstopal in ne boš dal gledalcu nečesa novega, ker končni izdelek ni prav zares tvoj.

Ko ste ravno omenili, da ne štejete ogledov, toda vseeno smo v obdobju, kjer so številke oz. število ogledov merilo za uspeh. Danes se uspeh enači s številom ogledov in to potem postane novica v medijih. Nihče se ne ukvarja več z vsebino. Kako se vi znajdete v takšnem okolju?
Velikokrat ne razumem tega sveta. Že ko smo nehali z delovanjem z Napravi mi dete, sem bila ena tistih umetnikov, ki je zaračunala zelo skromno za nastop, vseeno pa sem si mazala obraz z zlato barvo, snemala videospote … Namenoma se nisem obremenjevala s številkami, ker mi je veliko več pomenilo, če je kdo prišel do mene in mi povedal, da se ga je moje delo dotaknilo.
Ravno zadnjič sem se odpravljala domov iz nekega lokala, za seboj nisem imela najboljšega dne in me je ustavil neznanec ter se zahvalil za skladbo Kraj sveta. To me je tako močno ganilo. Saj doživiš veliko stvari in prejmeš veliko pohval, toda še vedno mi pomeni največ, če se moje ustvarjanje dotakne ljudi. Ves čas se poskušam tega držati, čeprav je danes to zelo težko, ker številke po drugi strani pomenijo denar, ki ga potrebujemo za preživetje. Glasba v kapitalizmu. Vseeno pa se mi zdi, da je vsa moja glasba in filmsko ustvarjanje zelo osebno. Zame sta glasba in film čista emocija.

Kakšna je razlika, ko snemate videospot za svoje skladbe, v primerjavi z videospoti, ki jih delate za druge?
Gre za dva drugačna procesa. Zdi se mi, da pri delu za druge vnašam več racionalnosti kot pri delu zase. Ko snemam tuj videospot, pri pisanju scenarija poslušam skladbo več kot stokrat. Do štirih zjutraj si jo ponavljam brez premora in šele potem napišem scenarij. Razmišljam o več elementih: kaj bo vodilo, na katerih razpoloženjih bo poudarek, iščem inspiracije. Ampak predpogoj za pisanje je, da čutim povezavo s skladbo. Snemanje videospotov za svoje skladbe pa je malce težji proces, ker ustvarjam zelo osebno glasbo in do nje nimam distance. Veliko stvari moram kasneje pri snemanju oklestiti. Toda zdaj malo bolj zavestno gradim celo podobo Kukle in kaj želim z njo izraziti. Moram pa tudi poudariti, da bom zdaj bolj redno izdajala svojo glasbo.

Vseeno ne moremo govoriti o vaših zadnjih videospotih, kot je Crne oči, da gre za nove skladbe. Kako je pravzaprav ustvarjati vizualno podobo za nekaj, kar je že zasidrano pri poslušalcih?
To je razlog, zakaj komaj čakam, da izdam EP-ploščo največjih uspešnic, ker imam toliko novih skladb, ki jih želim predstaviti, ampak to bo sledilo po tej izdaji. Pri skladbi Crne oči sem vedela, da želim vključiti Kruševo. Tam sem odraščala in od tam prihaja večina moje družine. Videospot je vpogled v moje življenje in družino. Postavila sem ga v dnevno sobo svoje tete Dine, ki vedno ob mojem prihodu speče pito. Trgovina je njihova … Vsak večer sem hodila k spomeniku, ki ga vidite v videospotu, in ga občudovala. In to sem zares jaz. Z drugimi ljudmi ne delim veliko osebnih stvari in me velikokrat opredelijo za pripadnico zgornjega srednjega sloja, ampak prihajam iz popolnoma drugega okolja.

Če poslušamo vaše skladbe, kot sta Zvezdana in Crne oči, je nezgrešljiv ta etno element. Prav tako pa se sliši neka evolucija v zgradbi – kjer je Zvezdana bližje klasičnemu etno zvoku v primerjavi s skladbo Crne oči, kjer pa se izrazito sliši mešanje različnih žanrov in vplivov. Kako je potekala ta evolucija?
Pravzaprav so skladbe nastale v podobnem časovnem okvirju, samo izdajala sem jih postopoma. Inspiracija za skladbo Crne oči je srbska etno skladba Zaspo Janko pod jablanom in tam se pojavijo besede: Lepe moje crne oči.

Kaj vas tako vabi k temu etno zvoku?
Ne vem (smeh). Zvezdana je nastala, ko nisem mogla zaspati. Vzela sem telefon ob enajstih zvečer in napisala besedilo v enem kosu. Šla sem v kopalnico s telefonom, posnela skladbo in zaspala. Ko sem se zbudila, sem na računalniku samo še posnela dva glasova čez in Zvezdana je bila rojena. Zelo je nenavadno. Vedno sem poslušala to zvrst glasbe, toda nikoli se nisem zavestno odločila, da želim ustvarjati etno glasbo. Na drugi strani pa znam zelo zakomplicirati svoje skladbe, kot je bil primer pri Crne oči. Toda to je rezultat podzavestnih vplivov. Predvsem tako je, ko ustvarjaš, uporabljaš svoja znanja, sposobnosti in inspiracijo, in ko si zadovoljen z rezultatom, ga daš ven, analizirajo pa ga potem drugi.

Kako nastaja vaša glasba? Na računalniku?
Na več načinov. Včasih se zgodi, da vse zapojem, potem pa naredim glasbeno podlago. Poleg računalnika imam še otroške synthe in theremin, ruski inštrument. Je pa res, da ne ustvarjam ob preigravanju na kitaro (smeh).

Pogrešate čase, ko ste bili del skupine?
Ne. Zdaj lahko glasba končno zveni tako, kot želim sama (smeh). Ker imam rada popolni nadzor, je to super. Se pa veselim, da bom lahko nekoč imela dovolj sredstev in bom lahko imela ob sebi dva huda bobnarja.

Od skladbe Mitraljez, ki ste ga izdali še kot Napravi mi dete in ki ga je zaznamovala kritika družbe, zapakirana v skoraj "feel good" melodijo, se postavlja vprašanje, kakšen odnos imate do besedil?
Tudi besedila pišem na iracionalen način – včasih se vsujejo iz mene, včasih pa od mene zahtevajo več časa. So moje videnje sveta, čeprav so v metaforah – kar je tudi Mitraljez. Le da je to skladba, ki je odsev mene v mlajših letih in takratni odziv na svet okoli mene. N'toko je dobro nekoč povedal, da svet usmerja puška v obliki falusa in mi je ta motiv ostal v spominu.

Kako pa se potem znajde v vaših besedilih motiv, kot je Twinkle Twinkle Little Star?
Včasih, ko delaš kakšne stvari, spoznaš, kaj vse nosiš v sebi in se tega prej sploh nisi zavedal. Ko sem napisala Napoleon, sem se vprašala, kaj je z mano. Govori o nasilni ljubezni in potem ugotovim, da me to vodi (smeh).
Opazi se kontrast – že znotraj ene same skladbe.
To sem jaz. Sem zelo kontrastna oseba. Zelo fatalistična. Ko se zaljubim, sem zaljubljena na smrt, po drugi strani pa sem zelo mirna in sproščena. Po eni strani sem velik optimist in delovna oseba, po drugi pa depresivna.

Do mere, kot izpostavite v enem izmed vaših besedil, "nož u ledžima sama sebi"?
Tako. Zdi se mi, da smo ljudje polni kontrastov, sama pa sem še bolj. Sem zelo hipersenzibilna in po drugi strani zelo močna. Name je veliko vplivalo okolje, kjer sem odraščala, saj zaradi tega danes gledam na stvari z dveh plati. Zame je bila včasih ljubezen nasilje, ker nisem vedela zares, kaj je. In tako je tudi z življenjem, ki je lahko grenko-sladko.

Ste prišli kdaj do točke, ko vam je kdo rekel, ali pa ste se celo sami postavili pred odločitev, da bi morali izbirati med glasbo in ustvarjanjem filmov?
Vprašali so me, ampak ne pristajam na opredelitve. Tudi če se bom milijonkrat zabodla v hrbet. V mojem svetu, skozi moje oči, sta film in umetnost nerazdružljiva. Ko ustvarim skladbo, jo vidim. Lahko bi se usmerila v film – ravno zdaj pripravljam kratki film in celovečerec, za katerega bo ta kratki film napovednik -, ampak ne morem opustiti ustvarjanja glasbe. Je prevelik del mene, da bi. Hkrati živimo v letu 2017 in ljudje lahko počnejo več stvari: sredstva so bolj na dosegu roke. Saj je bilo v filmu že vse narejeno, prav tako v glasbi, zanima me, toda kaj lahko narediš, ko združiš te stvari.

Glede na to, da ste ljubiteljica starih filmov, za katerega bi lahko rekli, da najbolje povzame današnji čas?
Clockwork Orange ali Doctor Strangelove. Oba izražata to, kar se dogaja še danes, infantilni patriarhat.

Koliko razmišljate pri ustvarjanju filmov oz. videospotov, da delate za slovensko občinstvo?
Nič. Veliko razmišljam o življenju in tudi zakaj se ukvarjam z umetnostjo. Če bi jo delala zase, je ne bi delila. Če jo objavim spletu, hočem, da jo nekdo vidi. Vprašala sem se že, kdo je moje ciljno občinstvo in ali se naj sploh obremenjujem s tem. V majhnem okolju se lahko hitro zapleteš in če bi delala nekaj, kar se izkaže za uspešno v njem, je vprašanje, če bi delala progresivne stvari. Takoj, ko ponavljaš vzorce, lahko pride do stanja, kakršno je v slovenski glasbi, kjer se že dvajset let ponavljajo isti vzorci. Saj smo ljudje in znamo sprejeti drugačne stvari. Če smo lahko sprejeli grške ritme v naši glasbi in curry v kuhinji, zakaj ne bi še česa drugega?

V enem vašem intervjuju ste na primeru snemanja videospotov razlagali, da ni narobe, če sprejmeš vplive, ki so trenutno aktualni v svetu, a na takšen način, da zadržiš svojo lastno identiteto. Kaj je ta identiteta?
Tu sem hotela poudariti, da bi lahko uporabili sredstva filmskega in glasbenega jezika od drugje in tako malo zapustili prevladujoče okvirje. Toda težava nastane, ko posnemaš nekoga, ker se ne zavedaš lastne identitete. To identiteto pa mora vsak najti pri sebi. To je lastnost močnega umetnika – da se je zave.

Zdaj vas čakata nastopa na showcasih Waves Vienna in Waves Bratislava. Kaj prinesejo takšni nastopi?
Edini, na katerem sem do zdaj nastopila, je bil Ment, in upam, da bom lahko na teh dveh nastopih spoznala nove ljudi, ki bodo znali prepoznati, kaj delam. Zdi se mi, da so tujci bolj dojemljivi do stvari, ki jih počnem. In veseli me, da bom lahko nastopila pred čisto drugačnim občinstvom. Ko sem nastopila pred tedni v Udinah na paradi ponosa, je bilo pod mano štiri tisoč ljudi, kar me je zelo presenetilo. Pričakovala sem 20 ljudi pod odrom. Presenetil me je njihov dober odziv, ker niso razumeli skorajda nič, morda eno skladbo v angleščini – Napoleon. In me zanima, kako bo drugo občinstvo odreagiralo na mojo glasbo.

Klavdija Kopina
Prijavi napako
Komentarji
tesnilo
# 31.08.2017 ob 07:40
enraha, krstim te za prvega keyboard warriorja danes!

amen
jezevec
# 31.08.2017 ob 06:37
Kaj je to zaen zmazek?
Lipoglav
# 31.08.2017 ob 09:56
Slon in Sadež - Vladimir
...
Moja umetnost ni za človeka
Ker stvar sploh ni art, če te kdo šteka
...
Jaz ne delam razstav, ampak evente
Jaz ne klešem spomenikov, ampak monumente
Glej, kako mi modra kri lije iz aorte
Jaz sem Vladimir Benzen, artist posebne sorte
Ker če tak sem, kot drugi, ne morem biti srečen,
raje sem krneki, kot da sem povprečen.
Majestic12
# 31.08.2017 ob 08:39
In tak zmazek date na naslovno stran...
Binder Dandet
# 31.08.2017 ob 09:44
S tole cirilico ste pa zgresili. A imena kitajskih umetnikov pisete s pismenkami? Prosim ce v latinico prevede ime tega projekta.
politik kritik
# 31.08.2017 ob 09:22
Danes si "mainstream" če si konzervativen. To je lepo dokazal Trump, ki je samesebi všečne hipije okoli sebe pokosil za šalo.

S cirilico gospa nebo doživela slave, morda v izredno ozki publiki. Priseljenci v Slo. so nižje izobraženi in jih njeni kulturni projekti ne zanimajo, Slovenc pa dvomim da bo tole šel gledat.

Bo pa pokasirala dnar od države, to pa. Jankovič in njemu enaki bodo dali, tako kot tudi Danijeli, Magnificu in zaklonišču prepeva.
friks
# 31.08.2017 ob 11:12
Prvič vidim in slišim. Za mene mal preveč jamravo.

Se pa punca še precej išče. Pravi, da je zelo trdna, pa po drugi strani zelo ranljiva. Zelo optimistična, pa po drugi strani depresivna.

Ni pa potrebno osebnostnih težav zavijati v neke neobstoječe krivice in novodobni feminizem.
uporabnik_no_9
# 31.08.2017 ob 08:57
@Politik Kritik:
Kake ma veze, sedaj tu, jugonostalgija oz jugofija s Kuklo? S tem kako se preimenuje (umetniško) in v kakem jeziku poje?
Zakaj moreš mešat (samo)umetnost s politiko?

Mislim, Magnifico poje v srbohrvaščini, Zaklonišče prepeva, pa še koga bi lahko našel.
eos
# 31.08.2017 ob 09:58
Tole s cirilico je zrelo za prijavo. Mmc, postajate smetiščarski portal.
por
# 31.08.2017 ob 08:54
Joj kolk se čudite nekateri. Ja kam naj se deklič obrne po publiko, k 'vzvišenim' italijanom in avstrijcem? Najlažje se je naučit 'srbohrvaščine' in imet za publiko celo bivšo jugo. Ampak ne, to je ''izdaja' in ne poslovni načrt... lol
peglezn
# 31.08.2017 ob 08:47
A to res paše na naslovnico nacionalnega medija!?

Naj vas kukla brcne...
Enraha
# 31.08.2017 ob 09:17
"Zmazki", preberite prosim clanek, preden komentirate. Potem boste ugotovili, da ne gre za nikakrsno jugonostalgijo, ampak srecevanje kultur, iz katerih izhaja in s katerimi sobiva Katarina. Pac, nismo vsi cistokrvni kot lipicanci (ki so najbrz v Sloveniji tudi edini cistokrvni, kar koli ze to pomeni). Najbolje, da si na ekran montirate slovensko zastavo in ne gledate nic drugega, ce vas ze mlada umetnica tako iztiri.
VxMxPx
# 31.08.2017 ob 11:52
@toreksreda Ljudje kako ste majhni in bogi,

Sebe kar lepo prištej. :)
Micesar
# 31.08.2017 ob 08:48
Bravo Kukla... Zmazki, ki te imenujejo zmazek pa naj kdaj stopijo ven iz svoje zaplankane vasi. Jaz iz svoje sem. Svet je mnogo lepši zunaj okvirjev.
politik kritik
# 31.08.2017 ob 08:22
Se pravi Katarina Rešek se je preimenovala v Kukla Kesherović in sedaj poje v srbohrvaščini...

Jaz bom samo to rekel, da smo decembra 1990 meli plebiscit s 93,2 % udeležbo in 88,5 % volivcev se je odločilo, da gremo stran od balkana.

Tako da fantje in dekleta malo bremzajte s to jugofilijo, panslavizmom itd. Nekaj je očitno s tem moglo hudo bit narobe, da se je takrat toliko ljudi odločilo da gremo stran (morda je imelo kaj opraviti s tem, da smo bili leta 1918 poravnani z Avstrijo, 1990, pa smo bili le še na 30 % stopnji razvitosti)...

Predvsem je zaskrbljujoče, kako se sedaj mladi, ki tudi dneva niso preživeli v jugi, obračajo nazaj, čeprav je glede na plebiscit moglo bit nekaj zelo zelo narobe. Skratka živite za danes, za jutri, ne pa za leto 1975.
matevzdrobnjak
# 31.08.2017 ob 07:28
Glavno, da je Tisto dekle tvoj naj film. Škoda, da še tega niso zapisali :)
diord
# 31.08.2017 ob 12:46
Se ne upam kliknik na video ker mi bo youtube skoz ponujal te neumnosti.
Plagioklaz
# 31.08.2017 ob 12:25
Tole oglasevati kot nekaj novega in svezega....ne vem no.Podpovprecna glasbena podlaga s povprecnim petjem in vprasljivo vsebino.

Podpiram sveze izvajalce, sploh v slo...samo tole je tipicni pretenciozni BS,ki ga je na youtubu na tone.

Punci tudi ne bi skodilo,ce bi se malo prizemljila...vem iz izkusenj
milko54
# 31.08.2017 ob 11:10
KIKLA , bi veliko bolj užgala.
Cervantes
# 31.08.2017 ob 11:02
Spet eni nevladniki.
Adijo, Magna!
Razumi, ti, ki zmoreš.
Lubrikantis
# 31.08.2017 ob 12:45
Najbolj mi je vsec ta del:

Že celo življenje sem sama svoj človek, ki dela svoje stvari, in sem se navadila na to vlogo (smeh). Od drugih se razlikujem po tem, da vlagam v svoje delo vse sama. Veliko moram delati, da lahko vložim nazaj v svojo umetnost. Ampak ne morem pa kazati s prstom na nikogar, da je kriv za moj "neuspeh". Enkrat se bodo že stvari zložile, kot se morajo. In bom popularna (smeh).

Gospodična...lažeš kot pes teče...

Če bi stvari delala sama, nebi bla tle kjer si, za tvojim delom stojijo ogromne ekipe ljudi, tek kar nekaj nevladnih organizacij, katere si z svojim odnosom in ošabnostjo odgnala, da o tem, da okrog žicaš ljudi, da ti stvari delajo zastonj, sploh ne zgubljam besed... vse sama my ass.
Pa tud copy past zate ni tuje, ampak kot verjetno že sama veš, zarečenega kruha se največ poje...
toreksreda
# 31.08.2017 ob 12:03
@ VxMxPx

se pristevam zraven brez skrbi ;)
artoum
# 31.08.2017 ob 11:57
*Portishead - Wandering Star

takole nekateri drugi delajo podobno zvrst glasbe.
artoum
# 31.08.2017 ob 11:55
meni se zdi čisto prav , da na vsake toliko čase na naslovnico pride kakšen nov slovenski glasbeni umetnik. kakšnemu bo všečno.

sicer pa. glasbena podlaga je v redu. besedila so pa ... ne vem no. poslušaš, čakaš da se bo kaj povedalo, potem je pa konec komada.
Figeto
# 31.08.2017 ob 11:48
Ha ha ha.
poomah1900
# 31.08.2017 ob 11:39
Jezik gor ali dol, vse je izpadlo smešno. Če se poimenuješ lutka v ruščini in pričakuješ, da bo to izpadlo kot višek umetnosti, si malo naiven. Pesmi pa niso tako slabe.
oziris.va
# 31.08.2017 ob 11:23
Meni pa je zanimivo. Sploh tisti zgornji posnetek, ko je akapela z naslovom "kraj sveta".
V kakšnem jeziku poje, je popolnoma nepomembno.
zamudnik
# 03.09.2017 ob 09:48
Njen zaščitni znak je nepredvidljivost. Lahko je na odru oblečena od nog do glave ali se pojavi v videospotu s pitonom okoli vratu

To je seveda pri glasbi nadvse pomembno.
motosoul
# 01.09.2017 ob 08:57
Komad "Crne Oci" je top. Nevsakdanje iz Slovenije. Lepo.
qwasyx
# 01.09.2017 ob 07:33
pjevat ću i operu ..
ko je lud nek plati ...
Mazni
# 31.08.2017 ob 16:52
Nekam ubogo zgleda vse skupaj. Slaba imitacija etno scene. Zgleda da ma Kukla enga prjatla na MMC, ki ji dela reklamo, samo ji ne bo to nč pomagalo.
VxMxPx
# 31.08.2017 ob 11:06
Lepo, prosim še več alt-glasbenikov. КУКЛА sicer ni ravno moj stil, je pa bilo vendarle lepo slišati in spoznati.

Bom pa se vseeno obregnil ob nekaj...

Clockwork Orange ... izražata to, kar se dogaja še danes, infantilni patriarhat.

Takole je Kubrick rekel, “The Minister, ... is clearly a figure of the Right. The writer, ... is a lunatic of the Left… They differ only in their dogma. Their means and ends are hardly distinguishable.”

Kako res, mar ne? :)

Njen ideja o infantilnem patriarhatu pa pove več o njej kot o sporočilu filma. Pač, ideološka deformacija. Tako kot verski fanatiki vidijo v vsem hudiča.

kajti kot ženska moraš vse, kar bi moški rekel enkrat, ponoviti petkrat, da te zares slišijo.

Ne, če ima tvoje sporočilo težo, te bodo še kako slišati. Res pa ne moreš nekaj v tri dni trobezljati in nato zahtevati da to vsi upoštevajo, ker pač, ženska. КУКЛА ni povedla popolnoma nič kar bi imelo neko posebno težko ali pomen. Spoštujem njeno mnenje, a hkrati - nič posebnega. Vsem ki so zataknjeni v sivini povprečja, pa ne moremo namenjati popolne pozornosti, ker nimamo te kapacitete.

Sploh pa mislim, da je konstrukta spola počasi konec.

Jaz mislim da je počasi konec konca konstrukta spola. Nekaj kar je hkrati neznanstveno in ne-intuitivno se težko obdrži.

Čemu moramo narediti konec: vojni med spoloma in rasami ki se je, še posebej v ZDA, tako zelo razbohotila. Narediti moramo konec razdoru družin in skupnosti. Konec ženski, ki bi hkrati morala biti moški. Konec neumni celebrity kulturi. Pa seveda, konec škodljivim ideologijam.
Mirko Tipka
# 31.08.2017 ob 10:46
neprilagojena

...slikana v trgovini... to lahko naredi vsak, ki ima telefon s fotoaparatom... se pravi povprečna in to ni umetnost
sstanislavv
# 31.08.2017 ob 10:40
V petek zvečer, v udarnem terminu lahko gledate narodne noše, kratke šale, žele v pokončnih laseh, hopa, cupa... :: pustite tudi drugim da kažejo drugačnost :: jaz sem prijetno presenečen :: КУКЛА kar tako dalje ::
stari59
# 01.09.2017 ob 13:42
.. konstrukta spola je konec... ????? KONSTRUKTA???
diord
# 31.08.2017 ob 12:45
ha he. Kam rinejo nekateri. Pa tej vzorci.. hehe au au au uu
Closer
# 31.08.2017 ob 11:38
Kukla ljubim te! <3
Enraha
# 31.08.2017 ob 07:34
bila bi - odvec
toreksreda
# 31.08.2017 ob 11:10
A to res pase na naslovnico nacionalnega medija? kaj pa pase ? Vsak drug dan porocilo nogomentne tekme? kako si anglesko negovoreci rjavec vrta po nosu ? Vsiljena novica o donald trumpu ker jih ni ze na facebooku dovolj ? Ljudje kako ste majhni in bogi, a vas imam rad vseeno ker vem da ste v svoji zgubljeni avtenticnosti tudi dobri in kdaj tudi iskreno veseli ;)
navali minusssssss
ti-ne
# 31.08.2017 ob 10:43
PS
Očitno cirilica dobro funkcionira.
Ni cirilice, ni komentarjev. ;)))))))
offgrid
# 31.08.2017 ob 10:26
Sveže
Snežinkica
# 31.08.2017 ob 16:30
Je zagotovo težja borba, a stvari se spreminjajo. Sploh pa mislim, da je konstrukta spola počasi konec.

Se strinjam, s tem, da je poudarek na POČASI, se bo še kar dolgo vleklo ampak smer je prava in me veseli, sa umetnica tako razmišlja.
ti-ne
# 31.08.2017 ob 10:29
Če ji ni ratalo v angleščini in slovenščini, mogoče ji bo v srbščini.
Cirilica je lahko provokativna ali pa ti povsod zapre vse kanale razen v Srbiji.
Sretno curo.
Peter F.
# 31.08.2017 ob 09:00
Zdaj moramo že v tujih pisavah brati članke?
Ni dovolj da ste začeli vse več srbohrvatizmov v podnapise nanizank in filmov metat?
Sedaj še to?
Kaj pa ti tle
# 31.08.2017 ob 09:39
Cirilica :)
Enraha
# 31.08.2017 ob 07:32
Dragi komentatorji, ce necesa ne razumete, oziroma je prevec besed, da bi zmogli prebrati, to se ne pomeni, da je slabo. Hvala bogu, da ustvarjajo tudi taksni, kot je Katarina, ljudje, ki iscejo svojo pot, pa ceprav to pogosto pomeni boj za prezivetje in pljuvanje po forumih, kot je vidno tu. Brez Kukle in podobnih ustvarjalcev bi bila bi Slovenija res (p)ostala zgolj "dezela Modrijanov" (Modrijanov - pisano z veliko, da ne bo pomote).
tesnilo
# 31.08.2017 ob 09:03
Se pravi Katarina Rešek se je preimenovala v Kukla Kesherović in sedaj poje v srbohrvaščini...

ti ne stekas, ti si zaplankan. katarina ni kul ime, prevec je mainstream in mainstream ni kul. moras pokazat da si izvenserijski, da si drugacen, saj ves kako to gre danes.

in kako najlazje pokazat da ne j**** sistema? ime spremenit v nekaj neznanega, seveda v cirilico (cudim se da se ni odlocila kar za kitajske pismenke), uhan v nos, mal pofarbat lase in si instant hipster.

to je samo friendly banter zaplankanega slovenca, verjamem da je punca nadarjena in dobra performerka. svaka cast, samo tako naprej, kukla
Kazalo