Glasba
(3)
Gioachino Rossini
Gioachino Rossini (29. februar 1792-13. november 1868). Foto: Wikipedia
Viljem Tell
Viljem Tell (Guillaume Tell) je Rossinijeva opera v štirih dejanjih. Foto: Wikipedia

Stoletje in pol od smrti Gioachina Rossinija, osrednjega imena opere buffe

Mojster italijanske komične opere
13. november 2018 ob 09:10,
zadnji poseg: 13. november 2018 ob 11:30
Pesaro - MMC RTV SLO, STA

Seviljski brivec, Pepelka in Italijanka v Alžiru so tri izmed oper, ki jih podpisuje italijanski skladatelj Gioachino Rossini ter so danes del železnega repertoarja opernih hiš po svetu. Rossini je umrl na današnji dan pred 150 leti.

Gioachino Rossini je svojo prvo komično opero, ki je bila v 19. stoletju znana tudi kot opera buffa in je bila takrat priljubljeni žanr, napisal pri 18 letih. Ženitno menico, kakor jo je naslovil, so leta 1810 izvedli v Benetkah, kjer je doživela določen uspeh, čeprav pevci nad njeno nenavadno orkestracijo niso bili navdušeni.

Rojen v glasbeno družino
Rossini se je rodil leta 1792 v Pesaru kot sin glasbenika in pevke. Vpisal je violončelo na glasbenem liceju v Bologni, a je študij opustil, da bi se posvetil skladanju. Pri zgodnjih kompozicijah je še bil pod vplivom nemške šole, zlasti Mozarta in Haydna, kmalu pa je razvil samosvoj slog z lahkotno, prijetno melodiko, mojstrsko in raznovrstno ritmiko ter bogato instrumentacijo.

Po svoji prvi javno izvedeni stvaritvi Ženitna menica je do leta 1813 nato v Bologni, Rimu, Benetkah in Milanu predstavil opere, ki so naletele na različne odzive, največji uspeh, ki je takrat 20-letnega skladatelja povzdignil do mednarodne slave, pa sta leta 1813 dosegli operi Tankred in Italijanka v Alžiru.

Seviljski brivec kot vrh opusa
Tri leta pozneje pa je doživel še večji uspeh, ko je v Rimu predstavil Seviljskega brivca, ki velja tako za vrh njegovega opusa kot za veličasten sklep opere buffe. Opera je nastala po libretu, ki temelji na priljubljeni istoimenski komediji Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa in je danes eno najpogosteje izvajanih del v operni literaturi.

Uspeh tega dela lahko pripišemo čaru duhovite glasbe, polne všečnih, ponekod ostro ritmiziranih melodij in značilnih vihravih ansambelskih finalov, solistične arije pa so že zdavnaj postale paradne točke basistov, koloraturnih mezzosopranistk in baritonistov. Na opernih odrih po svetu se tako vedno znova pojavljajo številne nove uprizoritve, od najbolj ekstremnih in eksperimentalnih do najbolj konservativnih, beremo na spletni strani ljubljanske Opere.

Rossini je s svojim skladanjem opero povzdignil do nove virtuoznosti in utemeljil slog, imenovan belcanto, ki je bolj kot čustva in dramatiko poudarjal lepoto tona. Njegov vokalni ideal je bil še vedno kastrat. V celoti je napisal okrog 40 oper, poleg omenjenih sta znani tudi Tatinska sraka in Viljem Tell. Znan pa je tudi po sakralni kompoziciji Stabat Mater, ki jo je ustvaril leta 1832.

Pesaro, Unescovo mesto glasbe
Za svoj rojstni kraj Pesaro, ki je sicer Unescovo mesto glasbe, je Rossini ključna osebnost pri prepoznavanju pokrajine v turistični ekonomiji. Ob letošnji 150-letnici njegove smrti so pripravili bogat program, od uprizoritev in razstav do delavnic in šolskih dejavnosti, da bi glas o skladatelju ponesli tudi zunaj ustaljenih kulturnih okvirjev. Kraj ima med drugim po njem poimenovano operno hišo, njegovo rojstno hišo pa je občina spremenila v muzej.

Gioachino Rossini je umrl v Parizu na današnji dan leta 1868.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
prizemljen
# 13.11.2018 ob 13:38
Lepo, da omenjate obletnico, ampak članek je žal precej površen.
Med operami bi morali omeniti vsaj še Pepelko, pa Otella, Italianko v Alžiru in najbrž tudi Semiramido. Njegovo področje še zdaleč ni bila samo opea buffa. Dolgo je živel in delal v Franciji...
torcida_ce
# 13.11.2018 ob 19:58
Strinjam se s predhodniko. Zelo površno. Bil je znan tudi po tzv. operah semi-seriah. Guglielmo Tell, Mose in Egitto se izvajajo še danes.
Predvsem je znana uvertura iz Guglielmo Tell, pa tudi arija O muto asil del pianto.
Drugače so je pa še zanimivo, da je včasih enostavno dele ene opere uporabil za drugo. Tako je naprimer uverturo iz opere Elisabetta, regina d'Inghilterra uporabil za Il Barbiere di Siviglia. Beaumarcheovo komedijo je pred njih uglasbil je Paisiello po naročilu ruskega cesarskega dvora, delo je bilo zelo popularno v 18.stoletju, potem ko ga je napisal pa še Rossini je ostalo pozabljeno.
Večino glasbenih del je napisal do ca. 35.leta potem pa živel od tantiemov.
Adder
# 13.11.2018 ob 11:09
Genij!
Kazalo