Od tega, da so ustvarjalce osumili politične nekorektnosti, saj so prebivalci izza železne zavese v značilni rumeni in rdeči majici Pata in Mata razbrali simbol socialistične spodletelosti Kitajske in Rusije, do svetovne slave, ki jo je serija doživela kljub ali pa prav zaradi odsotnosti dialoga in univerzalne prepoznavnosti, pa do bankrota produkcijskega studia v 90. letih. Potem je vodstvo serije od svojega očeta Lubomírja Beneša, ki jo je utemeljil na lastnih kratkih stripih, prevzel njegov sin Marek in jo ustvarjalno oživil. Trenutno po svetu predvajajo sedem novih epizod, nanizanih v celovečerno dolžino.

Ta koncept je obenem prednost in slabost. Slabost je v tem, da v resnici ne gre za celovečerec, ampak kvečjemu omnibus posameznih zgodb, ki se v resnici bolj prileže domačemu DVD-predvajalniku. Prednost pa je v tem, da avtorji v samoreferenčni maniri niti ne skrivajo, da gre predvsem za precejšnjo mero nostalgije: Pat in Mat pravzaprav sama sebi predvajata domače filme oziroma tragikomične epizode s filmskih kolutov in tudi sicer se zdi, da ostaja vse analogno, vključno z načinom animacije in vsakdanje nevsakdanjimi težavami, ki se pojavljajo v življenju Pata in Mata.

Njun modus operandi, ki narekuje dramaturgijo, tudi sicer ostaja isti: pri hišnih opravilih Pata in Mata se pojavi zaplet ali stanje, ki ga skušata razrešiti z raznimi tehnično ne najbolj spretnimi inovacijami. Pri tem ta osnovna situacija skozi poskuse izboljšav preraste v kaos nepredstavljivih razsežnosti, vendar se ta praviloma razplete v neko novo, blago čudaško, a ne povsem nesmiselno rešitev.

V filozofskem smislu bi lahko po beckettovsko rekli, da jima gre vedno znova za to, kako spodleteti bolje. V chaplinovski kombinaciji telesne komike, mestoma tudi nasilnega slapsticka in simpatične kombinacije starodobne animacije ter filmskih izraznih sredstev je nekaj sizifovskega, a brez primesi pesimističnega eksistencializma madžarskega Gustava.

Pat in Mat v bistvu posredujeta temeljno humanistično sporočilo: življenje so vse tiste težave, ki jih razrešuješ, medtem ko čakaš, da boš končno počel tisto, kar bi ti naj bilo namenjeno.

Gorazd Trušnovec, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).