Levijeva tkalnica svile je nabor zelo kratkih pripovedi, nekaj pesmi in dnevniških zapisov, ki so nastajali na letališčih, železniških postajah in v hotelskih sobah. Foto: Založba Sanje
Levijeva tkalnica svile je nabor zelo kratkih pripovedi, nekaj pesmi in dnevniških zapisov, ki so nastajali na letališčih, železniških postajah in v hotelskih sobah. Foto: Založba Sanje

Če ne bi pisal, bi se počutil kot odvisnik od heroina - brez heroina.

Miljenko Jergović
O begunski krizi je Miljenko Jergović med drugim dejal, da Evropejci na prebežnike gledamo zviška, kot na podljudi, zelo podobno, kot so v tridesetih letih obravnavali Jude. Foto: Založba Sanje

Levijeva tkalnica svile je nabor zelo kratkih pripovedi, večkrat tudi krajših od ene strani, nekaj pesmi in dnevniških zapisov, ki so nastajali na letališčih, železniških postajah in v hotelskih sobah. Žanrsko raznoliko delo, ki ga je za založbo Sanje poslovenila Aleksandra Rekar, prinaša tudi precej idej za romane, ki pa jih pisatelj, kot je dejal, ne bo mogel nikoli napisati.

"Tudi pisalno sredstvo vpliva na dolžino stavkov"
Življenja brez pisanja si ne predstavlja, je dejal, tokratno delo pa je nastajalo kot eksperiment. Knjiga je njegovo prvo objavljeno delo, ki ga ni pisal na računalniku oziroma pisalnem stroju. Zavestno se je odločil, da bo na svojih potovanjih zapisovall misli, ki se mu bodo porajale. Tako je na videz nepomembne malenkosti sistematiziral in povezal v knjigo. V procesu snovanja dela pa me drugim ugotovil, da tudi izbira pisalnega sredstva vpliva na strukturo in dolžino stavkov.

Danes živimo v Evropi tridesetih let 20. stoletja
V pogovoru z urednico Tjašo Koprivec se je pisatelj dotaknil tudi aktualnih družbeno-političnih tem. Meni, da je bil čas pred razpadom Jugoslavije oziroma hladne vojne eden najsrečnejših obdobij zahodne civilizacije, medtem ko smo pozneje nazadovali za kar nekaj desetletij. Danes živimo v Evropi, kot so jo poznali v tridesetih letih 20. stoletja, pravi. Hitlerja še ni, je pa zato že veliko mussolinijev, ki jih vidi v voditeljih, kot so Viktor Orban, Vladimir Putin, Marine Le Pen in občasno tudi v Baracku Obami. Edino pozitivno politično osebnost v tem hipu prepoznava v Angeli Merkel.

Srbija do beguncev bolj civilizirana kot nekatere članice EU-ja
Podobna je tudi evropska obravnava beguncev iz Sirije, Iraka in Afganistana, ki jih Evropejci gledamo zviška, kot podljudi, zelo podobno, kot so v tridesetih letih obravnavali Jude. Jergović kot skrb vzbujajoče ocenjuje tudi razlike med kandidatkami in članicami EU-ja. Omenil je Srbijo, ki veliko zgledneje in civilizirano skrbi za begunce, kot to počno države članice, ki pripadajo vzhodnemu bloku. Izrazil je skrb, da se bo Srbija spremenila takoj, ko bo postala članica EU, saj v članicah veljajo povsem drugačna merila do manjšin, svobode in definicij fašizma. To ne velja za Nemčijo, skandinavske in še nekaj držav, ki jih Jergović uvršča med civilizirane dežele, pač pa za vse ostale, predvsem nekdanje komunistične države, ki jih je označil kot dežele divjakov.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Če ne bi pisal, bi se počutil kot odvisnik od heroina - brez heroina.