Predsednikova norost, ki jo je izdala založba Primus, je prvo dramsko delo Jureta Godlerja. Foto: BoBo
Predsednikova norost, ki jo je izdala založba Primus, je prvo dramsko delo Jureta Godlerja. Foto: BoBo

Jure Godler, ki je sicer dejaven kot komik, televizijski voditelj in glasbenik, je na predstavitvi knjige povedal, da se je pri opisu neuravnovešenega protagonista zgledoval po angleških dramah.

Kaj bi se zgodilo, če bi se predsedniku kot voditelju neke države povsem omračil um? Foto: BoBo
Kaj bi se zgodilo, če bi se predsedniku kot voditelju neke države povsem omračil um? Foto: BoBo

Pri pisanju dramskega besedila ga je zanimalo, kaj bi se zgodilo, če bi se predsedniku kot voditelju neke države popolnoma omračil um. Ob tem se je naslanjal na dela angleških dramatikov, ki so opisovali takšna stanja vladarjev ‒ navedel je Kralja Leara Williama Shakespearja in Norost kralja Jurija Alana Bennetta.

Kako prikriti informacijo o predsednikovi omračitvi uma
Predsednikova norost
, tragikomedija v dveh dejanjih, se začne s predsednikovimi pripravami na državno proslavo, ob čemer popolnoma izgubi razum. Ker si tisti, ki so ob njem, ne želijo, da bi informacija o njegovem stanju prišla v medije, za pomoč angažirajo ekscentričnega psihologa, je nekaj vsebine razkril Godler.

Po Godlerjevih besedah ne gre za aluzijo na današnje razmere. Foto: BoBo
Po Godlerjevih besedah ne gre za aluzijo na današnje razmere. Foto: BoBo

Po njegovih besedah ne gre za aluzijo na današnje razmere, vendar se Boštjan Gorenc - Pižama v svojem spremnem zapisu z njim ne strinja povsem. Kot je zapisal, je "absurdističnemu peresu brežiškega satirika uspelo banalno abotnost sodobnega političnega sveta spinaltapovsko naviti do enajstke in s protagonistom Božem Lamprehtom Slovencem dati predsednika republike, kakršnega še nismo imeli, bi si ga pa zaslužili".

Kako bi to delo lahko zaživelo na odru?
Leta 1984 rojeni Jure Godler si želi, da bi dramsko besedilo zaživelo na odru, vendar za zdaj še nima v mislih gledališča, režiserja in igralcev, ki bi igro uprizorili. Težko pa si predstavlja, da bi bilo delo uporabljeno le kot predloga za predstavo, ki bi nato šla v povsem svojo smer.

Dodal je, da mu niso blizu predstave, ki se popolnoma umaknejo od izvirnega dramskega besedila. Ob tem je omenil tudi nekaj znanih dramatikov, ki se niso strinjali s spremembami njihovih besedil. Samuel Beckett naj bi po Godlerjevih besedah celo prepovedal neko predstavo v New Yorku, ker ni upoštevala postavitve prostora, ki si jo je zamislil v drami.