Adiemus je vokalno-instrumentalno delo angleškega skladatelja Karla Jenkinsa, ki sodi v zvrst simfonične glasbe, s pridihom etnične glasbe.
Besedilo za Adiemus je napisano v umetno ustvarjenem jeziku, neke vrste »jeziku zvokov«. Ta zvok je univerzalen, tako kot je univerzalen jezik glasbe. Tekst je napisan fonetično z besedami, ki delujejo kot zvoki instrumenta. Človeški glas je namreč najstarejši instrument in z odstranitvijo konkretnega besedila, je avtor ustvaril zvok, ki je brezčasen. Ustvarjanje vokalnega segmenta kompozicije je pod raznovrstnimi vplivi. Avtor namreč povzema govorico arabskih, afriških, keltskih in drugih glasbenih motivov in jih povezuje s sakralnimi napevi ter jazz improvizacijo. V prevodu Adiemus sicer pomeni »zbližali se bomo«, vendar pomen besede avtorju ob nastanku besedila ni bil znan; verjel je, da je izumil novo besedo.
Adiemus tvorijo raznoliki napevi, značilne harmonije, minimalistična ponavljanja glasbenih motivov, ki jih skladatelj oblikuje v razširjeno zborovsko delo, temelječe na tradiciji evropske klasične glasbe, vendar s poudarkom na etnični glasbi, imenovani tudi glasba sveta. Instrumentacija številnih tolkal je črpana iz indijske, japonske, kitajske in avstralske tradicije. Značilen zvok - mešanje različnih glasbenih stilov - ki kljubuje običajni klasifikaciji, daje delu izjemno privlačnost. Dejstvo, da Adiemus nagovarja ljudi iz različnih okolij, verovanj in kultur, daje delu univerzalnost, ki je tako posebna. Skladbe so duhovne, religiozne, meditativne; odprte so, da vodijo ljudi v smeri, ki jih sami izberejo. Odkar je Adiemus postal svetovno znan, dobiva najrazličnejše pomene za najrazličnejša ljudstva sveta. Adiemus je doslej izšel v štirih daljših vokalno-instrumentalnih delih: Songs of Sanctuary, Cantata Mundi, Dances of Time in Eternal Knot.
Več na www.deorina.si
Novico je napisal uporabnik matbar