Kultura
Okrogla miza, lektorji, kultura, prekarstvo
Na okrogli mizi 11. maja je svoj pogled predstavilo kar sedem povabljenih strokovnjakov jezikoslovcev in predstavnica finančne uprave. Od leve proti desni sedijo Rok Žaucer, Simona Kranjc, Marcello Potocco, Melita Zemljak Jontes, Kristina M. Pučnik, Andreja Kalc, David Limon, Simona Bergoč, Meta Meh. Foto: Rok Dovjak
       Delo in plačilo lektorja bolj določajo področja, na katerih dela – mediji, agencije, založništvo, gledališče, podjetja – kot pa enoten okvir dejavnosti. To nam govori, da je lektor predvsem član tima, ki skrbi za kakovost besedil za javno objavo in jih sooblikuje.       
 Kristina M. Pučnik, predsednica LdS
Okrogla miza, lektorji
Dogodka se je udeležilo tudi nekaj študentov, kar je dobra novica ob opazki Davida Limona, da študentje (prevajalstva) na začetni stopnji o slovenščini nimajo najboljšega mnenja. Skozi študij se odnos do materinščine izboljša. Limon razmišlja, da je vzrok za to iskati v naravnanosti učnega načrta k slovničnim in pravopisnim pravilom, kar dijakom jemlje možnost ustvarjalnosti in spoznavanja igrive plati jezika. Foto: Rok Dovjak
       Srečanje gršega in nemškega finančnega ministra v Berlinu se je končalo precej neuspešno, saj se nista dogovorila niti o tem, da se ne strinjata, je pa grški minister prosil, naj Nemčija Grčije ne poniža.       
 Spodrsljaj, ki ga črkovalnik ne zazna
Okrogla miza, lektorji
Obiskovalce je tema pritegnila, zlasti vprašanje kakovosti in njene povezave z dostojnim plačilom. To namreč zagotovi čas, ki je potreben za natančen in poglobljen pregled. Zagotavljanje primernega delovnega okolja je pomembnejše od samega poimenovanja - tako meni Rok Žaucer o dilemi lektor ali jezikovni svetovalec, Marcello Potocco pa poudarja še fleksibilnost lektorjev v smislu zmožnosti hitrega preklapljanje med jezikovnimi zvrstmi in namero besedila. Foto: Rok Dovjak
       Kdo še smo mi, lektorji, jezikovni svetovalci in tisti, ki lektorirajo? Poglejmo nase tudi z vidika kolegialnosti in konstruktivne kritike kolegov. S katerimi izhodišči in na kakšni podlagi lahko presojamo o delu kolega? Pa tudi, koliko se prav zato tudi javno zatekamo k iskanju posameznih napak in presoji izdelkov na podlagi lastnih predsodkov in jezikovne ideologije?       
 Kristina M. Pučnik, predsednica LdS
K. Pučnik
Vselej je treba biti enoten v odnosu strokovne javnosti in prakse do poklica. Kristina M. Pučnik je prepričana, da je stanovsko društvo najboljše shajališče in okvir za pretres strokovnih in zato tudi poklicnih zagat. Naslov okrogle mize Lektorjeve preobrazbe poudarja prav spremembe v dojemanju, načinu dela, položaju v družbi in jeziku samem, čemur vsemu morajo slediti lektorji in drugi poklici. "Zavedamo se današnjega problema prekarnosti pri diplomantih na področju humanistike, zavedamo se splošne težnje v družbi in gospodarstvu k prekarizaciji poklicev, zavedamo se tudi razporeditve javnega in zasebnega v naši državi," je dejala v uvodu, ob tem pa poudarila, da "lektoriranje ni popravljanje slabo napisanih besedil, ker bi bili Slovenci bolj nepismeni od povprečnega Evropejca, temveč izoblikovana in usmerjena skrb za javno objavo besedil, kar je povsem običajen evropski kulturni in strokovni standard". Foto: Primož Lavre

Dodaj v

Ali bo od jezika kaj kruha?

Najboljše jamstvo kakovosti so zadovoljni naročniki
13. maj 2017 ob 10:07
Ljubljana - MMC RTV SLO

Druga okrogla miza Lektorskega društva Slovenije v letu dni je pod drobnogled vzela poklicni in družbeni položaj lektorja. Izkazalo se je, da je vprašanje zaradi jezikovne in izobraževalne politike, prekarnosti in nizkega plačila ter podobnosti z drugimi humanističnimi poklici blizu univerzalnosti.

Četrtkovo okroglo mizo Lektorjeve preobrazbe v sejni dvorani stavbe Ministrstva za kulturo v Ljubljani sta zasnovali in povezovali Kristina M. Pučnik in Andreja Kalc. Gostje so bili Simona Kranjc (Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), Melita Zemljak Jontes (Oddelek za slovanske jezike, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru), Marcello Potocco (Oddelek za slovenistiko, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem), Rok Žaucer (Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici), Meta Meh (Generalni finančni urad, delovna skupina za sivo ekonomijo), David Limon (Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) in Simona Bergoč (Služba za slovenski jezik).

Ker je jezik tako rekoč last nas vseh in je z njim vsak intimno povezan, so k razpravi želeli pritegniti čim več sogovornikov. "Zato smo povabili tudi sorodna društva – Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije ter Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. Zavedamo se pomembne vloge sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in vpliva slovenistike na pedagoških fakultetah," pojasni Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije (LdS), ki se je v uvodu dotaknila tudi prekarstva in z njim povezanih slabih delovnih razmer drugih humanističnih poklicev.

Ali bo med trnjem seme skalilo in klas odgnalo?
Izhodišče okrogle mize je bila društvena anketa (vzorec 132 ljudi), ki je pokazala, da se 55 % anketirancev z lektoriranjem ukvarja kot s postransko dejavnostjo, ok. 40 % teh dela na črno in ok. 25 % iz ljubezni do jezika.

Ob tem so se porajala vprašanja: Kako zagotoviti kakovost lektoriranja in preprečiti enostransko podobo poklica v javnosti? Kako zmanjšati nelojalno konkurenco? Kako ne izključiti tistih, ki so za delo usposobljeni in ki od njega živijo? Kakšna je pri tem vloga univerze, stanovskega društva, države?

"Lektoriranje je postalo dejavnost, ki se ukvarja z diplomskimi in seminarskimi nalogami. Poleg tega pa se ta dejavnost v precejšnjem deležu opravlja na črno. Tudi zato, ker je ne opravljajo ljudje z jezikoslovno izobrazbo. Zato govorimo o ljudeh, ki lektorirajo. Kljub temu smo na slovenskem trgu tudi profesionalni lektorji in jezikovni svetovalci, z jezikoslovno izobrazbo, večinoma slovenisti. Zaradi tistih, ki lektorirajo, smo v svoji prekarnosti še bolj izpostavljeni, saj trg določa večina tako na strani ponudbe kot pri povpraševanju," razmišlja Pučnikova.

Kleno pšenico iz Slovenije – ali iz uvoza?
Začetni del je bil namenjen predstavnikom slovenistik na Slovenskem, ki so opisali strukturiranost študija in položaj jezikovnosvetovalnih vsebin v njem po bolonjski prenovi. Jezikovno svetovanje je vsaj na neki stopnji ali v okviru temeljnih predmetov o pravopisni normi, morfologiji in zvrstnosti knjižnega jezika zajeto v vseh programih, zato so predstojniki soglašali, da je formalna izobrazba v smislu teoretičnih izhodišč in nabora temeljne literature zadosten in ustrezen pogoj za opravljanje poklica, če se posameznik po študiju na poklicnem področju tudi nadalje izobražuje in spremlja novosti v stroki. S tem oddelki za slovenski jezik kažejo na pomen, ki ga tudi sami pripisujejo slovnični in slogovni neoporečnosti javnih besedil v knjižnem jeziku.

Prav zato bo nadaljnje prizadevanje LdS-a usmerjeno v spremembo Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD), kjer se lektoriranje umešča pod "druga splošna tajniška opravila, fotokopiranje in drugo razmnoževanje", želeli pa bi samostojno dejavnost lektoriranja, kakor je lektor že priznan poklic. Umanjkanje lektoriranja kot dejavnosti je lahko posledica tega, da je SKD prevod evropske klasifikacije NACE, hkrati pa se od leta 2008 klasifikacija ni posodobila. Andreja Kalc ob tem opozarja, da v registru pravnih oseb po dejavnosti tako ne moremo najti tistih podjetij, ki se ukvarjajo z lektoriranjem, če te besede nimajo v imenu.

Pravni mlini meljejo počasi
Kljub temu v zdajšnjih razmerah ne gre pričakovati regulacije poklica, je zatrdila Simona Bergoč, opominjajoč na splošno evropsko težnjo k deregulaciji poklicev in na to, da je v Sloveniji opredeljenih več kot dvakrat več poklicev od povprečja v EU-ju.

Simona Kranjc z ljubljanske slovenistike je bila vendarle mnenja, da je lektoriranje treba obravnavati kot strokovno delo in ne obrt, da je treba ohraniti zgledno sodelovanje med univerzami in stanovskimi društvi ter si skupaj prizadevati za boljši položaj "jezikovnih" poklicev. Licenciranje dejavnosti pa je projekt več deležnikov, ki ga težko začnemo brez jasne opredelitve dela.

Pomenska zamejitev dela lektorjev je zaradi raznolikosti besedil, s katerimi prihajajo v stik, in prepletanja z delom prevajalcev in oblikovalcev težavna. Predstojniki priznavajo, da slovenisti niso edini, ki lektorirajo, pač pa se s tem lahko usposobljeno ukvarjajo tudi komparativisti, prevajalci in drugi jezikoslovci, tudi novinarji in srednješolski profesorji, ter strokovnjaki, ki se usmerijo v preglede terminoloških besedil.

Žanjem malo tu, malo tam
Razmeroma visoka nezaposlenost, zlasti po krizi, in strah pred izgubo dela sta vzrok za prekarne oblike dela, ki izvajalcu ne dajo nikakršne socialne varnosti, temveč ga, nasprotno, silijo v delo v neustreznih razmerah, pogosto tik pred rokom in v velikem obsegu. Pojav, ki velja tako za lektorje kot prevajalce, pisce, grafične oblikovalce in druge poklice.

Metka Meh z Generalnega finančnega urada je opozorila, da država kot delo na črno sankcionira tako fizične kot pravne osebe, ki opravljajo v ustanovnem aktu neregistrirano dejavnost. Kazen zadene tudi naročnika, ki vedé posluje s subjektom z neregistrirano dejavnostjo. Kazen se giblje med 1.000 in 7.000 EUR za fizične ter 5.000 in 25.000 za pravne osebe.

Občasno delo, ki ne presega 3.000 EUR dohodkov v pol leta, se lahko prijavi na upravni enoti kot osebno dopolnilno delo. O delu je treba mesečno poročati z računi. Od leta 2014 je na voljo tudi vrednotnica (9,60 EUR).

Kaj bomo nosili v kašče?
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da so za kakovostno opravljanje dejavnosti poleg teoretičnega znanja, pridobljenega v univerzitetnem izobraževanju, potrebne praktične izkušnje, pridobljene z nadaljnjim usposabljanjem. Ta del bi bilo dobro natančneje opredeliti, regulirati in nadgraditi z mentorstvom. Poleg tega je dejavnost mogoče urediti samo v sodelovanju in s konsenzom več institucij: lektorskega združenja, Ministrstva za kulturo s Službo za slovenski jezik, standardizacijskega telesa – nacionalnega inštituta za slovenski jezik, izobraževalnih institucij, Ministrstva za gospodarstvo (v smislu zbornične ureditve) in Ministrstva za delo.

Jezikovno svetovanje je dejavnost, ki jo slovenisti opravljajo v timu z drugimi sodelavci. V tem smislu lektorji/jezikovni svetovalci prevzemajo odgovornost za javno podobo besedil, ki pri tem nastanejo, za izrazni fond knjižnega jezika, ki je gradivo slovaropiscem. To odgovornost lahko zagovarjajo le v okviru urejene dejavnosti (izobraževanje, usposabljanje, mentorstvo).

Simona Bergoč je ob koncu pojasnila tudi omejene pristojnosti Službe za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo, kar je podala s prispodobo o brezzobem tigru. Ob tem se zagotovo poraja vprašanje namena, učinkovitosti in komunikacije med uradnimi telesi, če so ta zasnovana tako, da ne zmorejo vplivati na udejanjanje tistih pobud, ki jih prepoznajo kot strokovno utemeljene ter smiselne, ker področja s svojimi pooblastili ne dosežejo.

Rok Dovjak
Prijavi napako
Komentarji
Krimsky
# 13.05.2017 ob 10:27
Če bi brezzobi tiger imel vsaj še kremplje, bi se z njimi boril za to, da na Evroviziji ne nastopamo v tujem jeziku.
~
Tudi kremplji so se medtem, žal, že obrabili ...
galoper
# 13.05.2017 ob 21:31
Lektorji bi lahko mnogo pripomogli h krepitvi slovenskega jezika, ko bi imeli pomembnejšo vlogo pri nadzoru besedil v medijih in literaturi. Izražanje s tujimi izrazi je bilo nekoč znak učenosti in skrivanja vsebine pred neukimi ljudmi, zdaj je le še širokoustenje, kot znak revnega znanja slovenskega jezika.
veza
# 13.05.2017 ob 14:36
Me zanima, kolikokrat so izrekli kultne besede- valjda, gužva, jaz častim, letni festival?
kislec
# 15.05.2017 ob 10:10
Pojav, ki velja tako za lektorje kot prevajalce, pisce, grafične oblikovalce in druge poklice.

Ali ni takle stavek (po starinsko rečeno!) nekako ne preveč užiten (brez povedka)?
Jaz ga že ne bi shranil v kaščo...
jaka racman
# 14.05.2017 ob 08:09
galoper@ Izražanje s tujimi izrazi je bilo nekoč znak učenosti in skrivanja vsebine pred neukimi ljudmi, zdaj je le še širokoustenje, kot znak revnega znanja slovenskega jezika.

Točno Tako. Jaz jih vidim kot budale.
In na prvem mestu otroka, je Slovenski jezik, potem šele angleščina in ostali jeziki.
no more bolero71
# 13.05.2017 ob 23:38
Ali bo od jezika kaj kruha?
-------------------------
ja saj nikoli ni bilo od jezika kruha...
pa sej so učitelji vedno stradali,mar ne?

a ni Jeperški učitelj neke številke za loto vplačall,pol je pa teslo vse zgubil in se nekaj po potoku
prekladal,potem se ves moker privlekel domov in čez noč umrl?

he,he...nekaj podobnega,kot uni Rus,ki so mu plašč ukradli...

in sedaj bi eni prevajali...he,he,he...

čemu?
veza
# 13.05.2017 ob 23:35
eMZe
# 13.05.2017 ob 22:15

Najprimernejša slovenska vzporednica besedi lektor?

jezikovni skrbnik ali skrbnik jezika
eMZe
# 13.05.2017 ob 22:15
Najprimernejša slovenska vzporednica besedi lektor?
Grešnica
# 13.05.2017 ob 15:19
Ko ti današnji "izkušeni" lektor popravi magistrsko nalogo, bi ga človek najraje povprašal po zdravju.

Na povprečnih strokovnih besedili ste pogoreli....
jaka racman
# 13.05.2017 ob 12:14
Slovenski jezik privatizirat. Prodajte ga poštenemu Tujcu, ki bo poskrbel, da se bo slovensko govorilo po celem planetu, z dobičkom.
Sredinski
# 13.05.2017 ob 11:05
Menim, čeprav sam nisem jezikoslovec, da bi bilo čim prej treba poskrbeti za to, da bi bili lektorji le tisti, ki si bodo za to pridobili licenco, pri čemer gotovo obstaja nekaj izjem. Samodejno bi po mojem mnenju lahko dodelili licenco le magistrom (s t. i. starim, tj. z znanstvenim magisterijem s področja slovenističnega jezikoslovja) in doktorjem slovenistike, medtem ko bi si vsi ostali, npr. učitelji in 'profesorji' slovenščine ter tujih jezikov, tudi tisti s strokovnim magisterijem iz slovenščine, pisatelji in pisci, prevajalci, jezikovni uredniki ter vsi ostali jezikoslovci in strokovnjaki, morali pridobiti licenco za lektoriranje. Ob tem se poraja vprašanje, v pristojnosti katere institucije bi bilo 'preverjanje' oz. bi bili 'izpiti' za pridobitev licence lektorja.
Kazalo